Kotmara vas (nemško: Köttmannsdorf) je dvojezičnaA. F. Reiterer: Lebenswelt Muttersprache, Das Slowenische und seine heutige Wahrnehmung – ein Bericht. In: K. Anderwald, P. Karpf, H. Valentin (Hrsg.): Kärntner Jahrbuch für Politik 2000. Klagenfurt 2000, 340–362.A. F. Reiterer: Minderheiten Wegzählen? Methodische und inhaltliche Probleme amtlicher Sprachenzählungen. In: M. Pandel [e.a.] (Hrsg.): Ortstafelkonflikt in Kärnten – Krise oder Chance? Wien 2004, 25–38. občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Glede na popis iz leta 2001 se 6.4% celotnega prebivalstva Kotmare vasi izreka za Koroške Slovence.
Geografija Geografska lega Občina Kotmara vas leži jugozahodno od glavnega mesta dežele Celovec na grebenu Gur (iz konglomeratnih kamnin) in je obdana z Boroveljskim pregradnim jezeromhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Jezera_na_avstrijskem_Koro%C5%A1kem na jugu, Hodišami na severu, Dobajnsko steno (Dobeiner Wand) na severozahodu ter Humberkom ali Žihpoljsko nižino na vzhodu. Najvišja točka v občini so Zabale (Sabalahöhe) na zahodu z 921 m, najnižja točka pa je na Boroveljskim pregradnim jezerom s 441 m. Glavni odtok poteka preko potoka Reka, ki teče skozi občino od zahoda proti vzhodu.
O krajevnem imenu Pavel Zdovc opredeli rabo krajevnega imena kot sledi: Komtmára vas; ; v Komtmári vasi, v Kotmáro vas, iz Kotmáre vasi; v občini Kotmara vas; komírski; redko kotmárovaški; kraj. pogovorno: kotmírški; Kotmirčani, del vasi: Réka, v Réki, v Réko, iz Réke; Réčani, réški mlini; ; občina Kotmara vas, pošna številka 9071 Kotmara vas.Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), str. 67, ISSN 0560-2920. (COBISS)
Naselja v občini Kotmara vas je razdeljena na štiri katastrske občine: Vrdi ( Wurdach), Kotmara vas (Köttmannsdorf), Humberk (Hollenburg) in Ročica (Rotschitzen). Področje občine obsega naslednjih 23 naselij (število prebivalcev po popisu iz leta 2001):
Hovč (Aich), 93 prebivalcev Talir (Am Teller), 52 Gorje (Göriach), 75 Čežava (Gaisach), 48 Humberk (Hollenburg), 6 Kotmara vas (Köttmannsdorf), 717 Ilovje (Lambichl), 343 Mostič (Mostitz), 47 Vesava (Neusass), 58 Plešivec (Plöschenberg), 33 Preblje (Preliebl), 77 Ročica (Rotschitzen), 146 Šentkandolf (Sankt Gandolf), 127 prebivalcev Šmarjeta (Sankt Margarethen), 67 Zvonina (Schwanein), 43 Lipica (Thal), 46 Trabesinje (Trabesing), 165 Medrejtre (Tretram), 59 Čahorče (Tschachoritsch), 275 Črezdol (Tschrestal), 58 Pod Gradom (Unterschlossberg), 27 Razpotje (Wegscheide), 110 Vrdi (Wurdach), 120
Sosednje občine
Zgodovina
Kotmara vas se v pisnih virih prvič pojavlja leta 1142 kot Kotmansdorf, kar je izpeljanka iz osebnega imena Hotimir ali Hotemer. V tem času se vzpostavi tudi nekaj manjših naselij, ki so še danes del občine. V 13. stoletju je Kotmara vas spadala pod upravljanje vetrinjskega samostana ali pod oblast hodiške gosposke.
Prav tako se leta 1142 v pisnih virih prvič omenja grad Humberk (nemško: Hollenburg) na levem bregu reke Drave. Več stoletij je predstavljal center moči v celotnem Rožu, predvsem na področju med Dravo in Hodiško dolino. Leta 1348 ga je skoraj popolnoma uničil potres, nakar je bil leta 1349 obnovljen, od takrat naprej pa je bil v njem tudi sedež okrajnega sodišča.
Leta 1850 je bila iz katastrskih občin Humberk, Kotmara vas in Ročica ustanovljena nova skupna občina Kotmara vas.
Leta 1920 je na Koroškem plebiscitu 62,3 % prebivalcev občine glasovalo za nedeljeno Koroško in obstanek v Republiki Avstriji, 37,7% pa za priključitev k Jugoslaviji.
Po uradnem koncu druge svetovne vojne (8. maja) je prišlo 10. maja 1945 do spopadov na Humberku med Slovenskimi Domobranci, protikomunističnimi četniki, enoti nemške Waffen-SS (7. SS prostovoljska gorska divizija »Prinz Eugen«) in bežeči protikomunističnimi civilisti iz Jugoslavije s partizani.
Geografija in narava Doline in kraške značilnosti Konglomerat Gur, ki je debel do 400 metrov, se zaradi visoke vsebnosti apna obnaša kot gora topnega apnenca in ima različne kraške značilnosti. Tako so nastali npr. procedni lijaki, imenovani doline. Ko voda pronica v tla, teče navzdol do plasti premoga in gline, ki zadržujejo vodo pod konglomeratom, in pride na površje ob vznožju pogorja Gur v številnih, včasih zelo bogatih izvirih. Znan je npr. izvir Mlinarju pri Mlinarjevem bajerju (birt) (nem. Baßgeigensee|Bassgeigensee) z drugim izlivom 50–150 litrov vode.
Uharica iz Kotmare vasi Kotmara vasvelja za najbolj naseljeno območje razmnoževanja male sove v Avstriji. V letu 2007 so gnezditveno vedenje teh ptic spremljali v posebej pripravljenem gnezdilniku in raziskovali ključna vedenja te sramežljive nočne ptice. Skoraj naravne gorske regije nudijo tej ptici selivki idealno zalogo hrane.
Prebivalstvo Zgodovinska slika Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 57% prebivalcev takratne občine Kotmara vas navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank
Občina Število slovensko govorečih 1910 Število nemško govorečih 1910 Kotmara vas/Köttmannsdorf 828 (57%) 614 (43%)
Danes Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je imela občina Kotmara vas 2792 prebivalcev, od tega jih je bilo 95,1 % avstrijskih, 1,6% nemških in 1,4 % bosanskih državljanov. 6,4 % prebivalstva se je izreklo za pripadnike slovenske narodne skupnosti.
Za katolike se je izreklo 81,6 %, za evangeličane 5,0 %, za muslimane pa 1,5 % prebivalcev. 8,6% prebivalcev se ni opredelilo za nobeno od uradnih veroizpovedi.
Spodnja tabela prikazuje delež Slovencev po naseljih občine Kotmara vas med letoma 1951 in 1991:
Kraj (Slovensko) Kraj (Nemško) Odstotek Slovencev 1951 Število prebivalcev 1991 Odstotek Slovencev 1991 Vesava Neusass 100% 48 45.8% Plešivec Plöschenberg 81.2% 34 47.1% Šentkandolf St.Gandolf 85.4% 77 6.5% Trabesinje Trabesing 65.9% 188 14.4% Čahorče Tschachoritsch 91.7% 251 16.7% Čežava Gaisach 20.0% 49 10.2% Humberk Hollenburg 15.4% 8 12.5% Šmarjeta St.Margarethen 100% 60 21.7% Vrdi Wurdach 63.0% 118 12.7% Preblje Preliebl 46.5% 64 9.4% Gorje Göriach 28.6% 76 6.6% Črezdol Tschrestal 62.2% 52 9.6% Kotmara vas Köttmannsdorf 50.1% 709 6.3%
Slovensko narečje Tipološko spada Kotmara vas v slovensko narečno skupino t.i. rožanščine. Značilni so številni fonetični, oblikoslovni in leksikalni arhaizmi.Johann Scheinigg: Obraz rožanskega narečja na Koroškem. XXXII. Programm des k. k. Staats-Gymnasiums zu Klagenfurt. Klagenfurt, Druck der St. Hermagoras-Buchdruckerei 1882Fran Ramovš: Kratka zgodovina slovenskega jezika. Ljubljana 1936.Tine Logar: Slovenska narečja. Ljubljana 1975Tine Logar: Koroška slovenska narečja In: Enciklopedija Slovenije 5 (Kari–Krei), Ljubljana 1991.
Avtohtono slovensko ime prebivalcev Gur (slovensko Gure = gorsko območje) je »Gorjanci« (v nasprotju z imenom prebivalcev nižje ležečega Celovškega polja, ki je »Poljanci« < polje = Polje).
Slovenska ledinska imena Zaradi vpetosti prostora v slovensko kulturno zgodovino so tudi prisotna slovenska ledinska imena. Znanstveno ter v sodelovanju z Narodopisnem inštitutom Urban Jarnik v Celovcu so bila objavljena v obliki zemljevida v tiskani in elektronski obliki.V. Wieser, B. Preisig, J. Pack: Kotmara vas: Horni Kompánj, Konják in Hudár: slovenska ledinska, krajinska in hišna imena/Köttmannsdorf: Horni Kompánj, Konják in Hudár: Slovenska polja, območja in imena kmetij (map material), ur. .SPD Gorjanci. Kotmara vas/Köttmannsdorf 2008. Zvočne posnetke v domačem slovenskem narečju najdete na domači spletni strani društva.Gorjanci: www.gorjanci.at Leta 2010 je besedišče slovenskih ledinskih ter hišnih imen na Koroškem postalo nesnovna svetovna kulturna dediščina, ki jo je UNESCO razglasila in uvrstila na Avstrijski seznam narodne kulturne dobrine).Verzeichnis des immateriellen Kulturerbes in Österreich, Slowenische Flur- und Hofnamen in Kärnten (Imenik nesnovne kulturne dediščine v Avstriji, Slovenska ledinska imena in hišnih na Koroškem), (7. oktober 2011)
Slovenskim ledinskim imenom ustrezajo tudi slovenska hišna imena, ki so tudi v knjižni obliki objavljena.Bertrand Kotnik: Zgodovina hiš južne Koroške, občina Kotmara vas, 2. knjiga. Celovec 1993 Leta 2024 je izšlo novo dvojezično referenčno delo pod naslovom "Imenska pokrajina v Kotmari vasi na primeru petih vasi na Gurah. Priročnik o imenski kulturi neke regije"Vinko Wieser, Slovensko prosvetno društvo Gorjanci: "Imenska pokrajina v Kotmari vasi na primeru petih vasi na Gurah. Priročnik o imenski kulturi neke regije/ Köttmannsdorfer Namenslandschaft am Beispiel von fünf Dörfern. Nachschlagewerk zur Namenskultur einer Region. Celovec/Klagenurt, založba Drava Verlag, 2024, ISBN 9783991381112.
Kultura in znamenitosti
Grad Humberk je nastal iz gotskega gradu iz 14. stoletja in je bil leta 1588 razširjen v grad. Katoliška župnijska cerkev Kotmara vas, posvečena sv. Juriju v romanskem slogu z najstarejšo gotsko svetilko mrtvim v Avstriji. Podružnična cerkev sv. Gandolfa pri Kotmari vasi Podružnica Šmarjeta pri Kotmari vasi Naravoslovna pot uharice na Plešivcu (802) in v Vrdih Marija v gozdu (Maria Waldesruh) – gozdna kapela. Štiri lesene plošče, nameščene okoli križanega moža, z besedami in naslikanimi podobami pripovedujejo naslednjo legendo: Leta 1863 je ženska iz Bilčocsa nosila kovček, ki je postajal vedno težji, tako da je morala počivati ob to točko. Toda ko je odhajala, ni mogla več dvigniti bremena in zato je iz obupa prosila Boga. Takoj se ji je prikazal moški. In ta moški ji je pomagal dvigniti breme. Toda ženska je opazila, da je bil bled in je imel rane na rokah. Ko se je hotela zahvaliti, je izginil iz njenih oči.
Slovensko društveno življenje in kulturno društvo Gorjanci Moški kvartet Gorjanci je že leta 1885 ustanovil kasnejši slovenski župan in kulturnik Matija Prosekar, s čimer je kasnejše slovensko kulturno društvo postalo eno tistih z najdaljšo institucionalno tradicijo v deželi. Leta 1888 je bila v Kotmari vasi ustanovljena podružnica Slovenskega šolskega društva svetega Cirila in Metoda.Andrej Vovko: Odborniki podružnic »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Koroškem v letih 1885–1918. In: Koroški koledar 1979, S. 110–121.Andrej Vovko: Odborniki in članstvo podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda 1885–1918. Ljubljana 2004, S. 335–336. ISBN 961-6500-45-7.
Samo Slovensko kulturno društvo Gorjanci je bilo ustanovljeno 14. decembra 1919 kot prosvetno društvo. Ustanovitev prosvetnega društva Gorjanci sega v veliko slovensko kulturno gibanje tistega časa, v kontekstu po eni strani prizadevanja za afirmacijo slovenske identitete in po drugi strani kot odziv na vse večjemu političnemu, gospodarskemu in socialnemu ponemčevanju. Slovenska prosvetna in kulturna društva ter še danes delujoče slovenske zadruge in hranilnice in posojilnice so takrat nastale. http://www.posojilnica-bank.at/index.php /de/footer/ueber-uns.html Prvi predsednik je bil Prosekarjev sin Tomaž Prosekar. Najpomembnejša področja delovanja KD Gorjanci so bila ljubiteljsko gledališče, tamburaška glasba, vodenje društvene knjižnice in prirejanje raznih izobraževalnih prireditev.110 let SPD Gorjanci (110 let KD Gorjanci), ur. Slovensko prosvetno društvo Gorjanci v Kotmari vasi. Kotmara vas 1995, 23 str.Gorjanci: www.gorjanci.at
Slovensko kulturno društvo Gorjanci üe danes ponuja široko paleto kulturnih dejavnosti in srečanj.Gorjanci: www.gorjanci.at
Znamenite osebnosti Matija Prosekar (1860-1927) slovenski kulturni aktivist na Koroškem in župan