Kidričeva nagrada je bila najvišje slovensko priznanje oziroma nagrada za znanstvene dosežke oziroma za znanstvenoraziskovalno delo v letih od 1957 do 1991.
Zgodovina Nagrada je imenovana po Borisu Kidriču in se je podeljevala vsako leto 10. aprila, to je na dan pred obletnico smrti Borisa Kidriča, za kakovostna izvirna znanstvena dela, ki so bila objavljena v preteklem letu. O podelitvi nagrad je odločal Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča. Prvotno je dejavnost Sklada Borisa Kidriča in s tem podeljevanje nagrad bila le na področju ekonomskih, družbenih in naravoslovnih ved. Leta 1960 z Zakonom o Skladu Borisa Kidriča se je razširila dejavnost Sklada na obravnavanje znanstvenega dela na vseh področjih družbene dejavnosti: matematika, naravoslovje, tehnika, biotehnologija, medicina, družboslovje in humanistika.
Prvotno se je vsako leto lahko podelilo eno prvo in največ tri druge nagrade. Glavno merilo za podelitev nagrade je znanstvena in strokovna vrednost objavljenega dela ter priznanje, ki ga je delo doseglo v znanstveni javnosti. Prve Kidričeve nagrade so bile podeljene leta 1957.
Leta 1961 je prišlo do spremembe načina nagrajevanja objavljenih znanstvenoraziskovalnih del s Kidričevimi nagradami. Do vključno leta 1960 so se podeljevale po eno prvo in dve drugi nagradi za področje družbenih ved, za področje biološko-medicinskih ved in za področje tehniških ved. Od leta 1961 se je podeljevala le ena sama Kidričeva nagrada za najboljša objavljena znanstvena dela, izjemoma pa tudi za življenjsko delo znanstvenika ali znanstvenice. Vendar pa število del, ki so se nagradila s Kidričevo nagrado v enem letu, ni bilo omejeno. Tega leta so se začele podeljevati Nagrade Sklada.
Kidričeve nagrade je od leta 1957 do 1991 podeljeval Sklad Borisa Kidriča. S podeljevanjem najvišjih slovenskih priznanj se je nadaljevalo in leta 1992 so bile podeljene Nagrade Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo. Leta 1998 so jih zamenjale Zoisove nagrade in priznanja za znanstvenoraziskovalno delo.
Nagrajenci
1957 Prva nagrada: Milan Vidmar za delo Transformatorji
Drugi nagradi: Ivan Rakovec za delo Geološka zgodovina ljubljanskih tal Josip Priol za delo Biologija cvetja, oplodbe in rodnosti pri jablani
1958 Prva nagrada ni bila podeljena.
Tri druge nagrade: Bojan Accetto in Ivan Matko za skupno delo Doprinos k citodiagnostiki manifestne in latentne avitaminoze B12 Janez Kanoni za delo Dialektika v psihopatologiji in psihiatrični vidiki v kriminologiji Dušan Hadži za delo Problematika vodikove vezi
1959 Prva nagrada ni bila podeljena.
Druga nagrada Ervin Prelog za razpravo Integracija Lamejevih elastostatičnih enačb za kroglo in valj poljubne debeline pri poljubni obtežbi
1960 Prva nagrada Janez Dular, Gabrijel Kernel, Mitja Kregar, Miodrag Mihailović, Gvido Pregl, Mitja Rosina in Črtomir Zupančič za kolektivno delo Jedrska absorpcija žarkov gama v aluminiju, siliciju, fosforju, žveplu in kalciju
Druga nagrada Zoran Rant za knjigo Uparjanje v teoriji in praksi
1961 Od leta 1961 naprej se je podeljevala ena Kidričeva nagrada za najboljša objavljena znanstvena dela, izjemoma pa tudi za življenjsko delo znanstvenice ali znanstvenika. Število del, ki se je nagradilo s Kidričevo nagrado v enem letu, ni bilo omejeno.
V letu 1961 je bila podeljena Kidričeva nagrada za naslednja najboljša dela: Anton Melik za delo Slovenija, ki je zaključeno s knjigo Slovensko Primorje (Slovenska matica 1960) Jurij Štempihar za knjigo Avtorsko pravo, Ljubljana 1960 Robert Blinc in sodelavci: Snegulka Detoni, Igor Levstek, Milan Pintar, Anton Prelesnik za Raziskave feroelektrikov z vodikovimi vezmi
1962 Nagrajeni deli: Sergij Vilfan za delo Pravna zgodovina Slovencev Mirjan Gruden za razpravo Nekatere lastnosti harmoničnih bivektorjev in njihova uporaba v teoriji elektromagnetnih valov
1963 Na področju tehničnih in naravoslovnih ved: Ivan Kuščer za razpravi Reprocity theorems for thermal neutrons in Thermal diffusion of neutrons (Izreki recipročnosti za termične nevtrone in Termična difuzija nevtronov)
Na področju naravoslovnih in medicinskih ved: Jovan Hadži za delo The evolution of Metazoa (Razvoj mnogoceličarjev) Milica Valentinčič za življenjsko delo na področju mikrobiologije
1964 Na področju tehničnih in naravoslovnih ved: Peter Gosar za deli O gibljivosti iona H3O+ v kristalih ledu in O gibljivosti intersticialnih ionov
Na področju naravoslovnih ved in medicinskih ved: Alija Košir za onkološki del razprave Erdokrinij in malignomi
Na področju družbenih ved: Dušan Kermavner za delo Začetek slovenske socialne demokracije v desetletju 1884-1894
1965 Kidričeva nagrada ni bila podeljena.
1966 Na področju tehniških ved: Marijan Ribarič za delo Zveza med refleksijskimi lastnostmi telesa in refleksijskimi lastnostmi njegovih delov
Na področju naravoslovnih ved in medicinskih ved: Robert Neubauer za 40-letno znanstveno in strokovno delo in številne publikacije na področju fiziologije ter preprečevanja in zdravljenja tuberkuloze, za razvijanje sodobne organizacijske oblike pri obvladovanju tuberkuloze
1967 Na področju tehniških ved: Lovro Pičman za delo Transportni koeficienti
Na področju družbenih ved: Vlado Schmidt za delo Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem
1968 Na področju tehniških ved: Anton Železnikar za delo Prekrivni algoritmi Karel Ferlež za delo Mlin za mletje močnih krmil in žitaric
Na področju družbenih ved: Jože Pokorn za delo Denar in kredit v narodnem gospodarstvu
1969 Kidričeva nagrada ni bila podeljena.
1970 Na področju tehniških ved: Ivan Vidav za delo Spektri perturbiranih polgrup z uporabo v transportni teoriji Darko Jamnik in sodelavci Gabrijel Kernel, Niko Bezić, Dušan Brajnik, Anton Brinšek, Uroš Miklavžič in Jože Šnajder za dela: Celotni fotonuklearni presek za 12C, 14N, 16O in 19F v območju veleresonanc, Meritev fotoabsorpcijskega preseka v energijskem območju 10-30 MeV z magnetnim comptonskim spektrometrom in Tabele totalnih absorpcijskih presekov za fotone energij med 10 in 13 MeV v Be, C, N2H4, H2O, HF, Si in Ca
Na področju biotehniških in medicinskih ved: Jožef Rant za življenjsko delo
1971 Na področju tehniških ved: Franc Cvelbar, Alenka Hudoklin, Miodrag V. Mihajlović, Mitja Najžer, Milan Potokar in Vekoslav Ramšak za dela: Primerjava med aktivacijskimi in integralnimi preseki za radiacijsko zajetje nevtronov 14 MeV, Deekscitacija skozi nevezana stanja pri radiacijskem zajetju nevtronov energije 14 MeV in Spekter žarkov gama pri radiacijskem zajetju nevtronov energije 14 MeV za Si in Ca
Na področju družbenih ved: leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik pri SAZU za zasnovo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki je izražena v prvi knjigi slovarja
1972 Na področju prirodoslovno-matematičnih ved: Anton Kuhelj za življenjsko delo na področju mehanike
Na področju tehniških ved: Lujo Šuklje za dognanja na področju mehanike tal, ki so strnjena v knjigi Rheological Aspects of Soil Mechanics (Reološki vidiki mehanike tal)
Na področju biotehniških in medicinskih ved: Franc Čelešnik za dognanja na področju pojavljanja in obravnavanja zajčje ustnice in volčjega žrela, ki so strnjena v delu Nos conceptions therapeutiques des beces de lievre et des divisions palatines
Na področju družbenih ved: Alojzij Finžgar za življenjsko delo na področju pravnih ved
1973 Na področju naravoslovno-matematičnih ved: Branko Brčič za življenjsko delo na področju anorganske kemije Marija Perpar za življenjsko delo na področju organske kemije Ivan Župančič in sodelavci: Miha Mali, Radko Osredkar, Anton Prelesnik in Janez Seliger za dela: 14N jedrskega kvadrupolna resonančna spektroskopija nekaterih aminokislin in nukleinskih baz z dvojno resonanco v laboratorijskem sistemu; 14N kvadrupolna sklopitev v paraelektričnem amonsulfatu; Meritve relaksacij spinmreža z jedrsko dvojno resonanco v feroelektričnih sistemih ter dela s področja dvojne jedrske resonance, ki tvorijo s prej omenjenimi celoto
Na področju družbenih in humanističnih ved: Lado Vavpotič za življenjsko delo na področju javne uprave
1974 Na področju naravoslovno-matematičnih ved: Srečko Brodar za življenjsko delo s področja kvartarologije Sergej Pahor in Anton Suhadolc za dela s področja transportne teorije in konkretno za razpravo O popolnosti lastnih funkcij večskupinske transportne teorije za polprostor
Na področju tehniških ved: Ciril Rekar za življenjsko delo in posebej za rezultate pri predelavi domačih rud Janez Peklenik za dela s področja kvalitete obdelanih površin in posebej za delo Karakteristike ovojnice tehničnih površin in njen pomen za funkcijsko obnašanje
Na področju medicinskih in biotehniških ved: Andrej O. Župančič za življenjsko delo kot utemeljitelju, raziskovalcu in učitelju na področju patofiziološke znanosti v Sloveniji
Na področju družbenih in humanističnih ved: Metod Mikuž za življenjsko delo in posebej za delo Zgodovina narodnoosvobodilne borbe Slovenije
1975 Na področju prirodoslovno-matematičnih ved: Robert Blinc za dela na področju feroelektrikov in tekočih kristalov, ki jih je objavil kot soavtor v knjigi Kritična nihanja v feroelektrikih in antiferoelektrikih in v 20 publikacijah leta 1974 in 1973
Na področju tehniških ved: Franjo Kočevar za življenjsko delo kot utemeljitelju študija in znanstveno raziskovalnega dela na področju tekstilstva na Slovenskem
Na področju biotehniških in medicinskih ved: Rudolf Pipan za življenjsko delo na področju razvijanja, znanstvene utemeljitve in praktične uvedbe izvirnih metod razvojnega načrtovanja v gozdarstvu Milan R. Dimitrijevič za dela s področja klinične nevrofiziologije in sicer za serijo člankov o spastičnosti pri človeku
Na področju družbenih in humanističnih ved: Franc Koblar za življenjsko delo s področja slovenske slovstvene zgodovine in teatrologije, s poudarkom na zadnje delo Slovenska dramatika I in II Anton Ocvirk za življenjsko delo s področja primerjalne književnosti, literarne teorije in slovenske literarne zgodovine Fran Zwitter za življenjsko delo s področja zgodovinopisja
1976 Na področju prirodoslovno-matematičnih ved: Dušan Hadži za delo na področju vibracijske spektroskopije molekul in kristalov Josip Globevnik za dela na področju analitičnih vektorskih funkcij zajeta v devetih člankih
Na področju družbenih in humanističnih ved: Marja Boršnik za življenjsko delo na področju slovenske literarne zgodovine Josip Vidmar za življenjsko delo na področju slovenske estetike in kritike France Černe za delo Teoretični problemi naše družbene in gospodarske ureditve
1977
Na področju prirodoslovno-matematičnih ved: Miha Tišler in Branko Stanovnik za dosežke s področja kemije organskih heterocikličnih spojin, objavljene v 30 člankih v letih 1975 in 1976
Na področju tehniških ved: Ivan Sovinc za temeljne razprave iz mehanike hribin in uporabe izsledkov v rudarstvu
Na področju biotehniških in medicinskih ved: France Adamič za življenjsko delo na področju pomologije
Na področju družbenih in humanističnih ved: Svetozar Ilešič za življenjsko delo na področju geografije Slovenije Rudi Kyovsky za življenjsko delo na področju delovnega prava
1978
Na področju tehniških ved: Dušan Lasič za življenjsko delo na področju elektronike in posebej vakuumske tehnike
Na področju biotehniških in medicinskih ved: Lev Milčinski za življenjsko delo na področju psihiatrije Vinko Kambič za delo s področja laringologije s posebnim poudarkom na diagnostiki, kirurškem zdravljenju in rehabilitaciji bolnikov z rakom grla
Na področju družbenih in humanističnih ved: Lojze Ude za življenjsko delo za obravnavanje koroškega vprašanja in boja za našo severno mejo Anton Bajec za življenjsko delo na področju slovenskega knjižnega jezika
1979
Na področju prirodoslovno-matematičnih ved: Davorin Dolar za temeljne dosežke s področja termodinamike in transportnih lastnosti polielektrolitov
Na področju tehniških ved: