Hans Steinacher (tudi Johann Steinacher) avstrijsko-nemški nacionalnistični in nacionalsocialistični politik, častnik in eden od voditeljev nemške strani v bojih za Koroško po 1. svetovni vojni, * 22. maj 1892, Plajberk pri Beljaku, † 10. januar 1971, Žitara vas.
Steinacher je bil soudeležen kot gonilna sila Koroškega Heimatdiensta v številnih pogajanjih o meji, bil aktiven v ponemčevalni šolski organizaciji Deutschen Schulverein „Südmark“, predvsem pa se je angažiral v vodstvu Združenja za nemške kulturne odnose v inozemstvu, ki je bilo upravljano neposredno iz Berlina in služilo kot nacistična fasada za organiziranje nemških iredentistov v Vzhodni Evropi od Poljske in Češke do Jugoslavije.
Tako Steinacherjeve lastne izjave („Že leta 1933 sem se v Avstriji dal na razpolago stranki [NSDAP]“Schreiben Steinacher „Zur Lage des VDA“, Ende Oktober 1936. aus dem Nachlaß von Karl_Haushofer, abgedruckt bei: Hans-Adolf Jacobsen: Hans Steinacher, Bundesleiter des VDA 1933 - 1937. Boppard 1970, S. 372-379, hier S. 376. Jacobsen merkt dazu an: „Steinacher ist jedoch niemals Mitglied der NSDAP gewesen. Vgl. die Unterlagen im Document-center, Berlin“, ebd. S. 376, Anm. 2), njegove odlične zveze v Berlinu za časa Tretjega Rajha,Maurice Williams: Gau, Volk und Reich. Friedrich Rainer und der österreichische Nationalsozialismus. Deutsche Bearbeitung von Ulrich Burz und Claudia Fräss-Ehrfeld (=Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie Bd. 90) Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, Klagenfurt 2005, S. 74 in opisi njegovih političnih nasprotnikov (npr. „In še en vojni zločinec na prostosti “Volksstimme, Organ der KPÖ Kärnten, v. 11. Juli 1947, zitiert nach August Walzl: Die Bewältigung. Nachkriegsjahre in Kärnten und Friaul. Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft, Klagenfurt 1999, S. 228f., Anm. 81. und S. 236) ga profilirajo kot zelo pomembnega in vplivnega nemško-koroškega nacista.Alfred Elste: Kärntens braune Elite. 2. Aufl., Hermagoras, Klagenfurt-Wien 1997 ISBN 3-85013-476-8 S. 152 f., Anm. 657
Življenje in delo Steinacher se je rodil Jakobu in Katharini Steinacher (roj. Solder). Vzgajala sta ga v evangeličansko-nemškem duhu v Plajberku pri Beljaku. Okolica, v kateri je odraščal, je bila že tradicionalno nemško usmerjena in Steinacher se je v njej kmalu navzel pangermanskih idej, ki so želele odpraviti večnarodno Avstro-Ogrsko in jo nadomestiti z enonacionalno, izključno nemško državo, ki bi zavzemala največje možno ozemlje v Srednji Evropi. Kot mladenič je prejel štipendijo za obisk leta 1867 ustanovljenega nemškega evangeličanskega učiteljišča v današnji Bielsko-Biali v Šleziji. Tam se je prvič seznanil z nekaterimi ekskluzivističnimi nemškimi svetovnimi nazori. Postal je član v Avstro-Ogrski prepovedanega nemškega nacionalnega fantovskega združenja Gothia,Karin Gradwohl-Schlacher: Josef Friedrich Perkonig und Hans Steinacher. Zwei Karrieren von der Kärntner Volksabstimmung bis in das Dritte Reich. S. 3, und Anm. 13 ki je bilo usmerjeno izrazito antisemitsko in protikatoliško in katerega geslo je bilo „Brez Jude in brez Rima bo zgrajen Germanijin prestol “ (Ohne Juda, ohne Rom, wird gebaut Germanias Thron). Ingo Haar: Historiker im Nationalsozialismus. Deutsche Geschichtswissenschaft und der "Volkstumskampf" im Osten. (= Kritische Studien zur Geschichtswissenschaft 143) Vandenhoeck und Ruprecht, Göttingen 2000, S. 150 f. ISBN 3-525-35942-X Po lastnih besedah je takrat prišel do „spoznanja o edinstvenosti nemškega ljudstva v primerjavi z drugimi narodi“, ki je tudi v njemu samem vzbudilo „nezmotljiv občutek o nadmoči Nemca“Hans-Adolf Jacobsen: Hans Steinacher. Bundesleiter des VDA 1933-1937. S. XIII, zitiert nach Alfred Elste: Kärntens braune Elite, S. 157 in ga razvilo v „zvestega in na žrtve pripravljenega patriota svoje nemškega ljudstva“.Wolfram Mallebrein: Hans Steinacher. Ein Kämpfer für Freiheit und Selbstbestimmung. Eine Biographie. Heyn, Klagenfurt 1980 S. 21 ISBN 3-85366-346-X Tako utemeljen v velikonemški ideologiji je učitelj Steinacher sprejel svojo prvo službo na Južnem Tirolskem, kjer je nemudoma začel delovati proti „grozeči lahonizaciji“. Ljudski boj za nemštvo je zanj pomenil „obrambo pred 'uničujočim' delovanjem Slovanov in Romanov“. Hans-Adolf Jacobsen: Hans Steinacher, Bundesleiter des VDA 1933 - 1937. Erinnerungen und Dokumente. Schriften des Bundesarchivs Bd. 19, Boldt, Boppard am Rhein 1970 S. XIV, zitiert nach Alfred Elste: Kärntens braune Elite, S. 157
Leta 1914, ob začetku 1. svetovne vojne, se je Steinacher javil kot prostovoljec v vojsko Avstro-Ogrske monarhije, do leta 1917 napredoval v nadporočnika (Oberleutnant) in prejel tudi odlikovanje za hrabrost.Hans Steinacher: In Kärntens Freiheitskampf. Meine Erinnerungen an Kärntens Ringen um Freiheit und Einheit in den Abwehrkämpfen 1918/19 und um die Volksabstimmung 1920. Heyn, Klagenfurt 1970, S. 15 Po koncu vojne se je popolnoma posvetil Koroški, od katere se je želel odcepiti njen južni, s Koroškimi Slovenci naseljeni del. Na njegovo pobudo so bile takrat na Koroškem vzpostavljene nekatere ključne organizacije nemško-nacionalnih krogov, ki so z vsiljenimi oboroženimi spopadi osvoboditev Južne Koroške zavlekli ravno dovolj dolgo, da so antantni zavezniki za območje razpisali plebiscit, ki ga je nato Avstrija ob veliki pristranskosti mednarodne komisije in mnogih nepravilnostih tudi dobila. In: Geschichtsverein für Kärnten (Hrsg): Carinthia I., Band 185, Johann Leon, Klagenfurt 1995 S. 511 Po dobljenem plebiscitu so nemško-nacionalni krogi na Koroškem začeli Steinacherja slaviti kot enega od „vodilnih borcev za svobodo Koroške“, kakor tudi kot „duhovni motor“ obrambe domovine.Siegmund Knaus: Ein großer Sohn Kärntens. Dr. Hans Steinacher. Eigenverlag Siegmund Knaus, Pörtschach 1962 Za uspešno pripravo in dobro izvedbo plebiscita si je Steinacher med nemško-nacionalnimi Korošci prislužil celo sloves „velikega sina Koroške“, čeprav je iz njegovih lastnih izjav očitno, da je šlo pri tem boju veliko manj za samo Koroško, veliko več pa za nemštvo, ki je bilo njegov edini resnični cilj : “Vedno sem s popolno jasnostjo razumel, da se plebiscitni boj na Koroškem nikoli ni vodil za priključitev območja k Avstriji, temveč s ciljem zagotovitve velikonemške prihodnosti.“ Hans Steinacher: Sieg in deutscher Nacht: Ein Buch vom Kärntner Freiheitskampf. Wiener Verlag, Wien 1943, S. 317Po koroškem plebiscitu se je Steinacher nemudoma angažiral še v celi vrsti podobnih obmejnih sporov, kjer je šlo za – po njegovem mnenju – meje bodoče Velike Nemčije.
Poleg svojih obmejnih aktivnosti se je Steinacher leta 1922 vpisal še na Univerzo v Frankfurtu in po samo šestih semestrih leta 1925 doktoriral iz državniških in gospodarskih znanosti. Za kratek čas je prevzel vodenje ponemčevalne šolske ustanove Deutscher Schulverein „Südmark“, nato pa do leta 1930 deloval v Frankfurtu kot referent za mejna področja v takratnem pruskem notranjem ministrstvu, kot gospodarski svetovalec za nemške narodne skupnosti v inozemstvu, kot kontaktna oseba pri avstrijskem gibanju za Anschluss, poleg tega pa je opravljal tudi poluradno funkcijo v ustanovi, ki je volksdeutscherjem v inozemstvu ponujala finančno in propagandistično pomoč.Alfred Elste: Kärntens braune Elite, S. 159 Aprila 1933 je postal vodja Ljudske zveze za nemštvo v inozemstvu (Volksbund für das Deutschtum in Ausland, oziroma VDA). Le en mesec po prevzemu vodenja organizacije, maja 1933, je Steinacher v delovanje VDA vpeljal rasne principe, po katerih so lahko postali člani organizacije le „izvorni Nemci“ (Deutschstämmigen) ; istega leta je razglasil Hitlerjanski nacistični pozdrav z dvignjeno desnico za uradni pozdrav organizacije VDA. Frank Elste: Kärntens braune Elite, S. 162 thumb|Miklauzhof v Žitari vasi, Steinacherjevo podedovano posestvo, ki ga je občasno dal na razpolago tudi različnim nemško-patriotskim združenjem Na Koroškem je Steinacher vložil še posebne napore, da bi ves tamkajšnji nemško-nacionalni tabor, vključno s političnimi strankami in ljudskimi združenji, pripeljal na linijo avstrijske nacistične politike, ki je videla Avstrijo v prihodnosti le kot del velikonemškega rajha, in si zagotovil njegovo absolutno podporo. Avstrija po njegovem mnenju dolgoročno ni bila življenjsko sposobna in se je morala za vsako ceno priključiti Veliki Nemčiji. „Enotnost v nemškem ljudstvu je naša usmeritev za prihodnost.“Karl Stuhlpfarrer: Deutsche Volkstumspolitik in Kärnten nach der Volksabstimmung. In: Helmut Rumpler (Hrsg.): Kärntens Volksabstimmung 1920. Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft, Klagenfurt 1981, S. 333f. ISBN 3-85391-027-0 Kmalu so bili mnogi nacisti mnenja, da bi moral Steinacher prevzeti vodenje celotne frakcije NSDAP v Avstriji. Frank Elste: Kärntens braune Elite, S. 165
Steinacherjevo članstvo v NSDAP in sprenevedanje koroških deželnih oblasti Dokazi o Steinacherjevem članstvu v nacistični stranki: avstrijski veleposlanik v Švici je 13. novembra 1935 na avstrijsko zvezno vlado naslovil dosje, v katerem sporoča, da je Steinacher postal član NSDAP že leta 1925, da je organiziral tihotapljenje eksplozivnih elementov v Avstrijo, da od leta 1935 oskrbuje avstrijsko podružnico stranke z denarjem in promovira nacionalsocialiste v raznih mladinskih in športnih združenjih.Österr. Staatsarchiv-AdR, NPA, Kt. 449, Liasse Personalia, Zl. 39.772-13/35. Details bei Frank Elste: Kärntens braune Elite , S. 155 24. maja 1938, kmalu po Anschlussu, je Steinacher izpolnil „Osebni vprašalnik za presojo ustreznosti obnovitve potekle članske izkaznice in za potrditev članstva v deželi Avstriji“. Izpolnjen vprašalnik je prinesel na lokalni organ stranke, ki je na njegovo lastno pobudo deloval kar na njegovem podedovanem posestvu Miklauzhof v Žitari vasi. Na vprašanje o njegovem prvem vstopu v NSDAP je odgovoril : „Maja 1933 v Celovcu.“Frank Elste: Kärntens braune Elite. S. 153 mit Anm. 659 - 663 Pod rubriko: „V katerem oddelku NSDAP ste službovali ?“ je Steinacher zapisal (v prevodu): „1934 sem se prijavil na dolžnost v enotah SS na Koroškem“Frank Elste: Kärntens braune Elite S. 156 februarja 1939 je Steinacher pri pristojnih lokalnih organih stranke v Berlinu ponovno izpolnil „Osebni vprašalnik za presojo ustreznosti sprejema v NSDAP“ in ponovno navedel, da je že od leta 1933 prijavljen kot član stranke v njeni podružnici na Koroškem. Poleg tega je ponovno izpolnil „Prošnjo za obnovitev potekle članske izkaznice“.BDC- Personalakte zitiert nach Frank Elste: Kärntens braune Elite. S. 154, und Anm. Birokratska pedantnost je pridobitev ustreznih dokumentov nekoliko zavlekla. Pod člansko številko 7.753.917 je bil 1. maja 1940 Steinacher sprejet v lokalno skupino NSDAP Berlin-Zehlendorf. Obvestilo o sprejemu so mu poslali na fronto, kjer je takrat služil kot vojak Wehrmachta.
Kljub vsem navedenim dokazom je obtožnica, ki jo je vložilo državno tožilstvo v Celovcu leta 1949 proti Steinacherju, ker se ni prostovoljno prijavil v register bivših nacistov, padla zaradi uradne odločitve koroške deželne vladne Zl.503/NS/49 : po njej naj se ne bi bil Steinacher nikoli udinjal za članstvo v NSDAP, nikoli naj ne bi bil pripravil vloge za sprejem v članstvo, nikoli naj ne bi imel v posesti članske izkaznice ali strankarse knjižice, in naj bi šele na fronti v Murmansku leta 1940 prvič prejel obvestilo o sprejemu v stranko, proti čemur naj bi celo vložil pisni ugovor pri državnem vodstvu NSDAP. Elste: Kärntens braune Elite, S. 152 f., Anm. 657
Novi začetki V obdobju slabo izvedene povojne denacifikacije na Koroškem, v času pritožb, obsodb in kontroverznosti , vendar tudi v obdobju, ko so se tako imenovani bivši spretno infiltrirali v skoraj vse demokratične avstrijske politične stranke, se je v politično življenje vrnil tudi Steinacher.