HEXACO model osebnosti je svoje ime dobil po začetnicah šestih dimenzij, ki ga sestavljajo, in sicer: H – poštenost-ponižnost (angl. Honesty-humility), E – emocionalnost (angl. Emotionality), X – ekstravertnost (angl. eXtraversion), A – sprejemljivost proti jezi (angl. Agreeableness versus anger), C – vestnost (angl. Conscientiousness) in O – odprtost za izkušnje (angl. Openness to experience). Poleg tega se v imenu odraža tudi število dimenzij, ki model sestavljajo, saj beseda “hexa” v grščini pomeni šest (Ashton in Lee, 2007).Tri dimenzije izmed šestih, ki sestavljajo HEXACO model, so dokaj podobne dimenzijam Velikih pet, povezava ostalih treh dimenzij s preostalima dimenzijama modela Velikih pet pa je malce bolj kompleksna (Ashton in Lee, 2007). Tri dimenzije, ki so podobne dimenzijam Velikih pet v HEXACO modelu so Ekstravertnost, Vestnost in Odprtost za izkušnje. Četrta dimenzija spominja na (nizko) Emocionalno stabilnost iz modela Velikih pet, ampak izključuje jezo, ki jo (nizka) emocionalna stabilnost vključuje, po drugi strani pa vključuje sentimentalnost, ki pa je pri modelu Velikih pet sicer del Sprejemljivosti (Saucier in Goldberg, 1996 v: Ashton in Lee, 2007). Ashton, Lee in Perugini (2004 v: Ashton in Lee) so to dimenzijo poimenovali Emocionalnost, ime nima toliko slabšalnega prizvoka kot Emocionalna nestabilnost ali Nevroticizem.
Peta dimenzija spominja na dimenzijo Sprejemljivosti modela Velikih pet, ampak nasprotno kot Emocionalnost izključuje sentimentalnost in vključuje (pomanjkanje) jeze. Ta dimenzija se po mnenju avtorjev še bolj upravičeno imenuje Sprejemljivost kot dimenzija v modelu Velikih pet (Ashton in Lee, 2007). Da se jo lažje ločuje od Sprejemljivosti modela Velikih pet, jo označujejo kot Sprejemljivosti (nasproti jezi) (Ashton in Lee, 2007).
Za dimenzijo, ki ostane, so Ashton, Lee in Perugini (2004 v: Ashton in Lee, 2007) predlagali ime Iskrenost-Ponižnost (»Honesty-Humility«), saj le-to zajema večino vsebine, ki je bila pripisana tej dimenziji v različnih leksičnih študijah. Dimenzija Iskrenost-Ponižnost odraža individualne razlike v posameznikovih težnjah k poštenosti, pravičnosti in skromnosti nasproti neiskrenosti, lakomnosti in hvalisavosti (De Vries, De Vries, A., De Hoogh in Feij, 2009). Dodatek te šeste dimenzije se je izkazal kot posebno pomemben, saj so odkrili, da pojasni velik del variance pri pomembnih patoloških in delinkvnetnih vedenjih, ki ga petfaktorski model ne more pojasniti (Lee, Ashton in De Vries, 2005 v: De Vries in van Kampen, 2010).Prav oblikovanje zadnjih treh dimenzij, torej Emocionalnosti, Sprejemljivosti (nasproti jezi) ter Iskrenosti/Ponižnosti, pripomore k razlikovanju šest faktorske strukture novega modela osebnosti od modela Velikih pet (Ashton in Lee, 2007). Prednost HEXACO modela osebnosti je vsekakor njegova izpeljava iz številnih, ponavljajočih se medkulturnih ugotovitev, osnovanih na analizah nizov spremenljivk, ki se pojavljajo v vseh kulturah in dobro predstavljajo osebnostno strukturo (Ashton in Lee, 2007). Druga prednost modela je tudi v njegovi teoretični interpretativnosti, (na primer z vidika teoretične biologije in evolucijske psihologije) ki prispeva k razlaganju in napovedovanju pomembnih osebnostnih fenomenov, ki jih z uporabo drugih modelov osebnosti ne bi mogli razumeti (Ashton in Lee, 2007).Pred kratkim sta Lee in Ashton (2004 v: Ashton in Lee, 2007) na podlagi HEXACO modela oblikovala vprašalnik osebnosti, z imenom HEXACO Personality Inventory oziroma na kratko HEXACO-PI. Iz faktorja Odprtost za izkušnje sta namenoma izključila vse lastnosti, ki se nanašajo na intelektualne sposobnosti. To sta storila zaradi mnenja, da domena osebnosti vključuje tipične vedenjske tendence in ne zmožnosti. Intelektualna orientacija je del osebnostne strukture, medtem ko intelektualne zmogljivosti niso (Ashton in Lee, 2007). HEXACO-PI ima zadovoljivo konsistentnost, zanesljivost, interkoreliranost in strukturo faktorjev. Zanesljivost se v različnih študijah giblje od 0,79 do 0,86 (Ashton idr., 2006). Vprašalnik osebnosti HEXACO-PI-R je na voljo v dveh različicah, in sicer v krajši, s 60 postavkami in v daljši, s 100 postavkami. Za obe je na voljo oblika za samoocenjevanje in oblika, ki jo za ciljno osebo izpolni zunanji opazovalec. Krajša različica se rešuje približno 12 minut, daljša pa 20. Vprašalnik je preveden v pet jezikov, poleg angleške obstajajo tudi nizozemska, francoska, nemška, korejska in italijanska oblika (Lee in Ashton, 2004).
Uvod Leksične študije temeljijo na hipotezi, da najpomembnejše osebnostne dimenzije v neki kulturi predstavljajo posamezni izrazi v jeziku te kulture, in tako preko leksičnih študij avtorji stremijo k identifikaciji glavnih dimenzij osebnosti z uporabo faktorske analize na obsežnem naboru pridevnikov, ki označujejo osebnostne značilnosti Ashton, M. C. in Lee, K. (2001). A theoretical basis for the major dimensions of personality. European Journal of Personality, 15, 327–353..
Do danes je bilo izvedenih veliko leksičnih študij v različnih jezikih, preko katerih so avtorji našli nekaj dimenzij, ki se skladajo med različnimi državami. V desetih neodvisnih študijah so potrdili štiri robustne faktorje: surgentnost ali energija ali ekstravertnost (angleško surgency), sprejemljivost (angleško agreeableness), vestnost (angleško conscientiousness) in emocionalna stabilnost (angleško emotional stability), kot jih poznamo že iz velikih pet faktorjev osebnosti. Dva dodatna faktorja, intelekt/domišljija (angleško intellect/imagination) kot v velikih petih, ter nov faktor poštenosti (angleško honesty), sta manj pomembna kot prvi štirje, saj sta se med študijami manjkrat ponovila .
Vendar pa se faktor poštenosti vseeno impresivno ponavlja v več leksičnih študijah. V sedmih neodvisnih raziskavah v šestih jezikih se je ta faktor pokazal v zelo podobni obliki Boies, K., Lee, K., Ashton, M. C., Pascal, S. in Nicol, A. A. M. (2001). The structure of the french personality lexicon. European Journal of Personality, 15, 277–295., , vsaj v dveh jezikih ga pa niso našli, in sicer v angleščini (Saucier in Goldberg, 1996b in češčini (Hrebickova, 1995; ). In čeprav bi ponovljivost faktorjev intelekt/domišljija in poštenost med različnimi študijami lahko bila višja, in da se kot velike dimenzije osebnosti potrjujejo samo prvi štirje faktorji, se Ashton in Lee vseeno strinjata, da bi model šestih faktorjev osebnosti bolj verjetno zagotovil bolj ustrezno opisno taksonomijo osebnostnih potez, saj je ponovljivost teh dveh faktorjev vseeno dokaj visoka - vsaj 70 odstotkov študij je ta dva faktorja namreč potrdilo. Poleg tega pa bi, če bi upoštevali le štiri-faktorsko strukturo osebnosti, lahko izpustili nekaj pomembnih aspektov osebnostne variabilnosti. Avtorja predlagata, da gre pri šest dimenzionalnem modelu osebnosti za najbolj celovito in ekonomično opisno taksonomijo človekove osebnosti na nadrednem nivoju, kjer so osi tega prostora variante naslednjih faktorjev: surgentnost, sprejemljivost, vestnost, emocionalna stabilnost, intelekt/domišljija in poštenost. Študije, ki sta jih pregledala Ashton in Lee so pokazale variante teh šestih faktorjev, brez da bi se pokazal še kakšen pomemben dodaten faktor
Šest-faktorske strukture osebnosti Ashton in sodelavci (2004; v Saucier idr., 2005 Saucier, G., Georgiades, S., Tsaousis, I. in Goldberg, L. R. (2005). The factor structure of greek personality adjectives. Journal of Personality and Social Psychology, 88(5), 856–875.) so izpostavili dejstvo, da so v večini leksičnih študij, ki so jih pregledali, šest-faktorske rešitve pokazale konsistenten vzorec: faktorja vestnost in intelekt sta nekoliko drugačna kot v modelu velikih pet, ekstravertnost je nadomeščena s faktorjem, ki poudarja sociabilnost (angleško sociability), faktor sprejemljivosti je nadomeščen z varianto, ki poudarja dobrosrčnost proti razdražljivosti (angleško good-naturedness versus irritability), emocionalna stabilnost pa je nadomeščena s faktorjem, ki poudarja samozavest in »žilavost« proti emocionalni ranljivosti (angleško self-confidence and thoughness versus emotional vulnerability). Šesti faktor vključuje poštenost in ponižnost, skromnost (angleško humility) na eni strani in zvijačnost in egotizem (angleško deceit and egotism) na drugi strani.
Ashton in Lee Ashton, M. C. in Lee, K. (2001). A theoretical basis for the major dimensions of personality. European Journal of Personality, 15, 327–353. opozarjata, da nekatere leksične študije niso sledile klasični leksični metodi, saj so vključevale bolj širok nabor pridevnikov, ki vključuje tudi različne primarno evaluativne izraze (angleško primarily evaluative terms), ki so po navadi izključeni iz standardnih leksičnih študij . V teh študijah so poleg velikih petih faktorjev pogosto našli še dva dodatna faktorja, znana kot pozitivna in negativna valenca (angleško positive and negative valence).
Na drugi strani pa Saucier Saucier, G. (2009). Reccurent personality dimensions in inclusive lexical studies: Indications for a big six structure. Journal of Personality, 77(5), 1577–1614. opozarja na dejstvo, da je veliko študij, ki so podprle model velikih pet in alternativni šest-faktorski model, temeljilo na relativno ozkem izboru besed oziroma pridevnikov za opis osebnosti. Sam je pregledal faktorje osebnostne strukture iz tistih študij, ki so temeljile na širšem izboru besed v sedmih jezikih (kitajščina, angleščina, filipinščina, grščina, hebrejščina, španščina in turščina). Našel je šest ponavljajočih se faktorjev, vsakega s skupno konceptualno vsebino skozi večino študij, in nakazal, da ima teh šest širokih faktorjev bistveno večjo napovedno veljavnost pomembnih kriterijskih variabel, ki presegajo velikih pet faktorjev osebnosti, glavna vira tega zvišanja pa naj bi bila faktorja prožnost (angleško resiliency) in negativna valenca, ki so jih našli nekateri avtorji.
Model šestih faktorjev osebnosti ali velikih šest (angleško big six) je bolj posplošljiv in celovit model, znotraj katerega lahko najdemo dve različici, in sicer model širokih šestih faktorjev (angleško wideband cross-language six – WCL6) in model ozkih šest faktorjev (angleško narrowband cross-language six – NCL6). Razlikujeta se predvsem glede na to, kako širok ali ozek kriterij imajo avtorji študij pri izbiri besed iz slovarja. Model širokih šest faktorjev (WCL6) temelji na širokem izboru variabel, medtem ko model ozkih šestih faktorjev (NCL6) temelji na ožjem izboru variabel. Izbor variabel prispeva k rezultatom vsake faktorske analize in lahko povzroči potencialen vir diskrepanc med študijami .
Pomembna razlika med modeli je v tem, da model velikih šest vključuje dodatno vsebino faktorja negativne valence, ki se priključi k faktorju (ne)poštenosti (angleško (dis)honesty). Čeprav obstajajo posamezni primeri (na primer filipinska in grška študija), kjer se pojavita jasno ločena faktorja negativne valence in poštenosti, je pri študijah, ki temeljijo na več vključenih deskriptorjih bolj verjetno, da se pojavi faktor negativne valence. V študijah, ki temeljijo na manj vključenih deskriptorjih, pa je bolj verjetno, da se pojavi faktor (ne)poštenosti, saj so iz izbora variabel izključeni primarni izrazi, ki sestavljajo faktor negativne valence .