Odprtost (tudi intelektualna odprtost ali odprtost za izkušnje) je osebnostna lastnost, ki se nanaša na odprtost do novih idej ter kulturnih interesov, na izobraževalne sposobnosti in ustvarjalnost, pa tudi na zanimanje do različnih senzoričnih in kognitivnih izkušenj. Pri ljudeh se navzven kaže kot želja po informacijah in znanju, radovednost, raziskovalnimi in umskimi interesi na eni strani, z umetnostjo in ustvarjalnostjo na drugi strani in z umskimi sposobnostmi na tretji. Vključuje občutljivost za umetnost in estetiko, domišljijo, težnjo po znanju, radovednost, željo po novosti, različnosti, spremembah, novih izkušnjah Musek, J. (2010). Psihologija življenja. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.. Poleg tega odprtost vključuje tudi nagnjenost za prilagajanje svojih prepričanj in vedenjskih vzorcev, kadar so posamezniki izpostavljeni novim informacijam ali idejam.
Costa in McCrae sta v svojem modelu Velikih petih faktorjev osebnosti opisala pet glavnih osebnostnih dimenzij pri ljudeh; odprtost za izkušnje je ena izmed njih (poleg ekstravertnosti, sprejemljivosti, vestnosti in čustvene stabilnosti).
Posamezniki, ki imajo visoko izraženo dimenzijo odprtosti, so bolj odprti za nove ideje, liberalni, imajo široke interese, so bolj kultivirani, radovedni, domiselni, izvirni, inteligentni, široko misleči in umetniško bolj občutljivi od drugih. Bolj so motivirani za iskanje različnih izkušenj, želijo si novosti, raznolikosti in intenzivnih izkušenj.
Tisti z manjšo izraženostjo te dimenzije pa so navadno manj nagnjeni k razmišljanju o alternativah ter bolj trdno stojijo za svojimi lastnimi prepričanji Dowd, K. (2007). Susceptibility to anchoring effects: How openess-to-experience influences responses to anchoring cues. Judgement and Decision, 2 (1), 48 – 53.. So bolj konvencionalni, konzervativni in se raje zadržujejo v bolj domačem, »varnem« okolju. Raje imajo znano, rutinsko in tradicionalno. Odprtost za izkušnje se nanaša tudi na pripravljenost ljudi, da bi se prilagodili v obstoječem vedenju, potem ko so bili izpostavljeni novim idejam ali situacijam Flynn, F.J. (2004). Having an Open Mind: The Impact of Openness to Experience in Interracial Attitudes and Impression Formation. Personality processes and individual differences, 816 – 825. .
Odprtost in osebnostne motnje Odprtost je pomembna tudi na področju klinične psihologije, saj so posamezni vidiki odprtosti povezani z različnimi psihičnimi motnjami in z zdravju škodljivim vedenjem. Avsec, A. (2010). Psihodiagnostika osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Nobena od DSM-IV motenj osebnosti sicer ni v večji meri povezana z odprtostjo, vendar pa se posamezni aspekti odprtosti pogosteje pojavljajo pri določenih motnjah. Omejena emocionalnost oseb s shizoidno osebnostno motnjo, samopoveličevanje oseb z narcisistično osebnostno motnjo in vedenjska rigidnost oseb z obsesivno-kompulzivno motnjo osebnosti so lastnosti, ki so vse povezane z odprtostjo. Avtorja menita tudi, da je bila v zgodovini psihologije odprtost za izkušnje kot osebnostna lastnost spregledana in da zato mogoče tudi niso bile identificirane motnje, ki kažejo na njeno patološko obliko. V primeru, da je nizka odprtost kombinirana z zelo nizko stopnjo sprejemljivosti, lahko tovrstna zaprtost kaže na antisocialni karakter. Zelo izražena odprtost pa prav tako lahko kaže na osebnostno motnjo, še posebej v odsotnosti primerno visoke stopnje inteligentnosti in vestnosti. Take posameznike lahko hitro navdušijo nove idej ali prepričanja, tako da niso sposobni oblikovati koherentnih in integriranih kognitivnih shem.
Odprtost v delovnem okolju Kar se tiče okolja dela je odprtost je povezana s kreativnostjo na delovnem mestu , poleg tega pa tudi z delovno uspešnostjo. Negativno je povezana s plačo. Judge in dr. Grant, S. in Langan-Fox, J. (2007). Personality and the Occupational Stressor-Strain Relationship: The Role of the Big Five. Journal of Occupational Health Psychology, 12 (1), 20 – 33. niso odkrili nobene povezave med odprtostjo in zadovoljstvom z delom. Costa in McCrae menita, da kombinacija vestnosti in odprtosti opredeljuje posameznikov slog na področju učenja. Zelo vestne in odprte osebe naj bi torej bile najuspešnejše v šoli. Kljub temu, da te osebe niso nujno bolj inteligentne kot ostali, združujejo resnično ljubezen do učenja z marljivostjo in organiziranostjo, imajo visoke inspiracije in so pogosto ustvarjalne v svojem pristopu k reševanju problemov. V kontekstu učenja in izobraževanja je odprtost povezana tudi z učnimi strategijami, ki naj bi bile mediator med odprtostjo in učnim uspehom.
Odprtost se s starostjo spreminja Izraženost odprtosti se skozi različna starostna obdobja spreminja. Z vidika zadovoljstva z življenjem je odprtost za izkušnje pomembna zlasti v obdobju pozne odraslosti, tj. od 65. leta dalje. Raziskave so namreč pokazale, da so starostniki z večjo izraženostjo te osebnostne dimenzije bolj zadovoljni z življenjem. Starejšim ljudem odprtost pomaga pri vzpostavljanju bolj zadovoljujočega življenjskega sloga. V upokojitvenih letih imajo ljudje namreč veliko časa in zato so postavljeni pred odločitev, kako bodo ta čas izkoristili. Vse kaže, da ga odprti ljudje bolj izkoristijo v smislu osebne rasti in razvoja na različnih področjih kot pa manj odprti ljudje. Najdejo si več aktivnosti, ki se skladajo z njihovimi interesi, kar jim daje občutek življenjskega smisla. Na ta način tudi zadovoljijo svoje osnovne psihološke potrebe, kar prispeva k večjemu občutku življenjskega zadovoljstva. Poleg tega se odprti ljudje hitreje in učinkoviteje prilagajajo na spremembe, ki pa jih je, kot vemo, v tretjem življenjem obdobju veliko in so v glavnem spremembe na slabše. Odprti ljudje se tudi bolj verjetno vključujejo v aktivnosti, ki jim pomagajo ohranjati zdravje in raven aktivnosti, kar prispeva tudi k višji samozavesti. Višja samozavest pa prispeva k boljšemu soočanju z različnimi izzivi, ki jim jih na pot postavlja starost. Stephan, Y. (2009). Openness to experience and active older adults' life satisfaction: a trait and facet-level analysis. Personality and individual differences, 47, 637–641
V obdobju od 65. leta naprej se od vseh petih osebnostnih dimenzij najbolj spreminja ravno odprtost za izkušnje. Bolj kot se ljudje starajo, manj so namreč odprti, skladno s tem pa upadajo tudi njihove kognitivne sposobnosti. Med odprtostjo in kognitivnim funkcioniranjem v pozni odraslosti obstaja dinamičen proces; upad odprtosti naj bi namreč vodil k spremembam v kognitivnem funkcioniranju. Jackson, J.J., Hill, L.P., Payne, R.B., Roberts, W.B. in Stine-Morrow, E. (2012). Can An Old Dog Learn (and Want To Experience) New Tricks? Cognitive Training Increases Openess to Experience in Older Adults. Psychology and Aging, 27 (2), 286 – 292. To potrjuje tudi dejstvo, da bolj odprti ljudje dosegajo višje rezultate na testih inteligentnosti in da odprtost vpliva na bralno sposobnost, induktivno mišljenje in hitrost procesiranja Hogan, M. J., Staff, R. T., Bunting, B. P., Deary, I. J. in Whalley, L. J. (2012). Openness to Experience and Activity Engagement Facilitate the Maintenance of Verbal Ability in Older Adults. Psychology and Aging. Advance online publication.
Odprtost v umetnosti Odprtost je v večji meri izražena pri umetnikih kot neumetnikih , odprti posamezniki imajo bolj poudarjene umetniške in raziskovalne interese. Poleg tega imajo odprti posamezniki v primerjavi z neodprtimi rajši vse oblike umetnosti. Razlika med odprtimi in neodprtimi pa se povečuje s stopnjo abstraktnosti umetniških del. Tedeschi Bonatakis-Mattingly, J. (2011). Openness to Experience as a protective Factor against Posttraumatic Symptoms among College Music Mayors. Degree of doctor of psychology. Chicago, 63 – 97. pravi, da so odprti posamezniki sposobni bolj kreativno reševati probleme, pripravljeni so izkusiti nove stvari ter so bolj tolerantni za pozitivna in negativna čustva. Ker se odprti posamezniki radi preizkušajo v novih situacijah in aktivnostih ter imajo radi novosti in drugačnost, se tudi lažje navadijo na spremembe .
Odprtost v povezavi z zdravjem ter zadovoljstvom z življenjem Odprtost za izkušnje je pozitivno povezana z boljšim zdravjem in manjšim tveganjem za smrt Jackson, J.J., Hill, L.P., Payne, R.B., Roberts, W.B. in Stine-Morrow, E. (2012). Can An Old Dog Learn (and Want To Experience) New Tricks? Cognitive Training Increases Openess to Experience in Older Adults. Psychology and Aging, 27 (2), 286 – 292., sposobnostjo opravljanja vsakodnevnih aktivnosti ter s strategijami soočanja s stresom . Odprtost namreč omogoča posamezniku preizkušanje novih vlog, kar je v pozni odraslosti, predvsem ob upokojitvi pomembno, saj mora v tem obdobju posameznik navezati nove stike in se vključevati v nove aktivnosti Mühling-Versen, A., Bowen, C.E., in Staudinger, U.M. (2012). Personality Plasticity in Later adulthood: Contextual and Personal Resources Are Needed to Increase Openess to New Experiences. Psychology and Aging. Advance online publication.. Odprtost tako vpliva na bolj pozitivno zaznavanje svojega zdravja in psihično blagostanje ter na zadovoljstvo z življenjem v pozni odraslosti .
Pri posameznikih z visoko izraženo odprtostjo je manjše tudi tveganje za Alzheimerjevo boleznijo . Odprti posamezniki namreč doživijo več različnih življenjskih izkušenj in situacij, kar deluje kot »naravna« kognitivna intervencija, ki je nekakšna povezava med odprtostjo in Alzheimerjevo boleznijo . Obstaja tudi razmerje med odprtostjo in tveganjem, ki je lahko prednost, saj so posamezniki, ki so imeli visoko izraženo mero odprtosti, dokazali relativno več tveganega vedenja pri odločanju . Ko postanejo starejši, se pri bolj odprtih navadno razvije višja stopnja samozavesti, kot pri posameznikih z nizko stopnjo odprtosti do izkušenj Flynn, F.J. (2004). Having an Open Mind: The Impact of Openness to Experience in Interracial Attitudes and Impression Formation. Personality processes and individual differences, 816 – 825.. Vseeno pa z leti postanejo manj naklonjeni tveganim vedenjem in so bolj pripravljeni razmisliti o mnenjih, ki se razlikujejo od njihovih lastnih .
Zadovoljstvo z življenjem (tudi subjektivno blagostanje) je določeno z različnimi dejavniki, med katerimi je zelo pomembna ravno človekova osebnost. Nekateri raziskovalci celo trdijo, da je osebnost pomembnejša za subjektivno blagostanje kot neki zunanji dogodki, ki jih doživljamo v vsakdanjem življenju. Odprtost kot ena od dimenzij osebnosti naj bi bila pomemben dejavnik zadovoljstva z življenjem predvsem v pozni odraslosti, v mlajših letih pa naj bi bili pomembnejši ekstravertnost in čustvena stabilnost DeNeve, K. M., Cooper, H. (1998). The happy personality: a meta-analysis of 137 personality traits and subjective well-being. Psychological Bulletin, 124 (2), 197–229.. Weiss, Freund in Wiese (2012) so ugotovili, da so manj odprte ženske bolj dovzetne za prepričanja o tradicionalnih spolnih vlogah, le-ta pa imajo tudi večji vpliv na njihovo samoučinkovitost in subjektivno blagostanje, medtem ko bolj odprte ženske pogosteje zavračajo prepričanja o tradicionalnih spolnih vlogah, kar pozitivno vpliva na njihovo samoučinkovitost in subjektivno blagostanje. Zaradi nizke stopnje odprtosti doživljajo posameznice negotove situacije namreč kot grožnjo in da bi ohranile svojo samoučinkovitost ter subjektivno blagostanje, se raje podredijo tradicionalnim spolnim vlogam.
Odprtost in sanje Odprtost za izkušnje med drugim zajema kreativnost, fantazijo, smisel za umetnost in nekovencionalno mišljenje, zaradi česar je povezana tudi s strukturo sanj, in sicer je pri bolj odprtih posameznikih višja sposobnost priklica sanj, sanje so jim bolj pomembne, poleg tega sanjajo bolj bizarne vsebine ter vsebujejo več elementov iz vsakdanjega življenja Auman, C., Lahl, O. in Pietrowsky, R. (2012). Relationship Between Dream Structure, Boundary Structure and the Big Five Personality Dimensions. Dreaming, 22 (2), 124–135..