Zuckerman-Kuhlmanov vprašalnik osebnosti (ZKPQ) je vprašalnik osebnosti, ki je bil narejen na podlagi vprašalnikov, ki izhajajo iz psihobioloških teorij osebnosti. Meri pet faktorjev osebnosti: impulzivno iskanje čutnih spodbud, nevroticizem-anksioznost, agresivnost-sovražnost, sociabilnost in aktivnost. Zaradi različnosti od modela Velikih pet se ta model imenuje tudi "alternativnih pet".
Postopek razvoja Zuckerman je pri pisanju prve izdaje svoje knjige Psychobiology of Personality naletel na vprašanje, kako definirati bazične faktorje osebnosti oz. temperamenta. Bazični faktor je definiral na podlagi štirih kriterijev, in sicer: zanesljiva identifikacija faktorja preko različnih metod, med obema spoloma in pri vseh starostih; vsaj zmerna dedljivost poteze; identifikacija podobnih vedenjskih potez pri drugih živalskih vrstah povezanost poteze z biološkimi indikatorji.Zuckerman, M. (1992). What is a basic factor and which factors are basic? Turtles all the way down. Personality and Individual Differences, 13, 675–681.
Osnova predpostavka novega modela je torej, da so bazične osebnostne poteze tiste z močno biološko-evolucijsko osnovo.Zuckerman, M. (2002). Zuckerman-Kuhlman Personality Questionnaire (ZKPQ): An alternative five-factorial model. V B. de Raad in M. Perugini (ur.), Big five assessment (str. 377–396). Seattle, WA: Hogrefe & Huber. Na podlagi tega se pri zasnovi vprašalnika izbrali lestvice za merjenje temperamenta ali lestvice, ki so bile uporabljene v psihobiološkem preučevanju osebnosti. Za vsakega od devet predvidenih faktorjev so izbrali vsaj tri lestvice. Predvideni faktorji so bili: sociabilnost, splošna emocionalnost (nevroticizem), anksioznost, sovražnost, socializacija, iskanje dražljajev, impulzivnost, aktivnost in socialna zaželenost. Izključene so bile lestvice, ki merijo kulturne interese ali intelektualne sloge, kot je npr. odprtost za izkušnje znotraj modela Velikih pet.
Za začetek analize so izbrali 46 lestvic iz osmih vprašalnikov: Eysenckov osebnostni vprašalnik (EPQ), California Personality Inventory (CPI), Jackson Personality Inventory (JPI), Personality Research Form (PRF), Karolinska Scales of Personality (KSP), EASI (emotionality-activity-sociability-impulsivity), Strelau Temperament Inventory (STI) in Sensation Seeking Scale (SSS).Zuckerman, M., Kuhlman, D.M. in Camac, C. (1988). What lies beyond E and N? Factor analyses of scales believed to measure basic dimensionds of personality. Journal of Personality and Social Psychology, 54, 96–107.
Z eksploratorno faktorsko analizo so na ravni treh faktorjev dobili faktorje, ki so primerljivi z Eysenckovo teorijo: ekstravertnost-sociabilnost (E-Sy), nevroticizem-emocionalnost (N-Emot) in psihoticizem-impulzivno nesocializirano iskanje dražljajev (P-ImpUSS). Na ravni petih faktorjev se je faktor E-Sy razdelil na faktorja sociabilnost in aktivnost, faktor P-ImpUSS pa na impulzivno in agresivno iskanje dražljajev. Na ravni sedmih faktorjev se je N-Emot razdelil na jezo in nevroticizem oz. anksioznost, P-ImpUSS pa na avtonomnost nasproti konformnosti in psihoticizem-impulzivnost.
V naslednji študiji so na manjšem številu lestvic (33) in večjem vzorcu preizkusili faktorske rešitve od tri do pet faktorjev. Pri tem sta se za najbolj robustni glede na spol izkazali tri- in petfaktorska rešitev, za nadaljnjo uporabo pa so se odločili za petfaktorsko rešitev, saj je omogočala največjo natančnost brez zmanjšane zanesljivosti faktorjev.
Prva oblika ZKPQ je vsebovala 100 postavk, ki so jih izbrali na podlagi diskriminativnosti (korelacij postavk s skupnim dosežkom na faktorju). Petfaktorska struktura je bila nedvoumno potrjena, iz 100 postavk pa so jih izbrali 89 takih, ki so bile pomembno nasičene na faktorjih, za katere so bile predvidene. Nekaj postavk na lestvici sociabilnosti so napisali ponovno zaradi ekstremne asimetričnosti distribucije dosežkov na lestvici, dodali pa so še deset postavk za veljavnost lestvice za izločitev oseb, ki bi podajale zelo socialno zaželene odgovore. Končna oblika ZKPQ tako vsebuje 99 dihotomnih (da-ne) postavk, izpolnjevanje pa traja od 15 do 20 minut.
Na koncu so naredili še faktorsko analizo za postavke znotraj vsake izmed petih glavnih lestvic, da bi ugotovili, ali je možno izločiti še podlestvice oz. facete. Za lestvici nevroticizem-anksioznost (N-Anx) in agresivnost-sovražnost (Agg-Host) se je za ustrezno izkazala enofaktorska rešitev, za ostale tri pa dvofaktorska. Razdelitev faktorjev po teh lestvicah je naslednja: lestvica sociabilnosti: (1) netolerantnost za socialno izolacijo in (2) uživanje v dobrih zabavah in s prijatelji; lestvica impulzivno iskanje čutnih spodbud: (1) iskanje dražljajev in (2) impulzivnost; lestvica aktivnosti: (1) potreba po splošni aktivnosti in (2) potreba po delovni aktivnosti.
Opisi lestvic Impulzivno iskanje čutnih spodbud (ImpSS) Lestvica vsebuje 19 postavk. Postavke, ki se nanašajo na impulzivnost opisujejo pomanjkanje načrtovanja in nagnjenost k hitremu reagiranju na impulze brez razmišljanja. Postavke, ki se nanašajo na iskanje dražljajev opisujejo splošno potrebo po vznemirjenju, preferenco za nepredvidljive situacije in prijatelje in potrebo po spremembah in novostih. Primer postavke je: »Pogosto impulzivno reagiram.«
Nevroticizem-anksioznost (N-Anx) Lestvica vsebuje 19 postavk, ki opisujejo čustveno vznemirjenje, napetost, skrb, boječnost, obsesivno neodločnost, pomanjkanje samozaupanja in občutljivost na kritiko. Primera postavk sta: »Včasih se počutim razdražljivo in napeto.« in »Pogosto imam težave pri odločanju.«
Agresivnost-sovražnost (Agg-Host) Lestvica vsebuje 17 postavk, od tega jih približno polovica opisuje pripravljenost izraziti verbalno agresivnost. Ostale postavke opisujejo grobo, nepremišljeno in antisocialno vedenje, maščevalnost, razdražljivost, vročekrvnost in nepotrpežljivost do drugih ljudi. Primera postavk sta: »Kadar se drugi ljudje ne strinjajo z mano, si ne morem pomagati, da se ne bi zapletel v prepir z njimi.« in »Če mi gredo drugi ljudje na živce, ne oklevam pri tem, da jim to tudi povem.«
Sociabilnost (Sy) Lestvica vsebuje 17 postavk. Prva skupina postavk opisuje težnjo po interakcijah z veliko ljudmi, željo po velikih zabavah in željo po velikem številu prijateljev. Druga skupina opisuje netolerantnost za socialno izolacijo pri visoko sociabilnih osebah in na drugi strani toleranco za izolacijo pri nesociabilnih osebah. Primer postavke je: »Rad začenjam pogovore na zabavah.«
Aktivnost (Act) Lestvica vsebuje 17 postavk. Prva skupina postavk opisuje potrebo po splošni aktivnost in nestrpnost ter vznemirjenost v situacijah, ko ni kaj za početi. Druga skupina opisuje preferenco za težko in izzivov polno delo in veliko energije za delo in druge dejavnosti. Primera postavk sta: »Rad sem zaposlen ves čas.« in »Ne maram zapravljati časa s posedanjem in sproščanjem.«
Nenavadnost Nenavadnost vsebuje 10 postavk, vendar to ni lestvica, pač so te postavke namenjene izločitvi neveljavnih rezultatov. Nanašajo se na pretirano socialno zaželeno vsebino, za katero ni zelo verjetno, da bi bila resnična. Rezultat višji od tri na teh postavkah lahko pomeni vprašljivo veljavnost rezultatov na ostalih lestvicah.
Zanesljivost Notranja zanesljivost Cronbachov α na ameriškem vzorcu za vse lestvice in podlestvice se večinoma giblje med ,70 in ,80 za glavne lestvice, nekoliko nižji je za podlestvice. Med podlestvicami je vprašljiva edino splošna aktivnost pri ženskah (na ameriškem vzorcu). Na vseh vzorcih (v različnih državah) je imela najvišjo zanesljivost (nad ,79) lestvica nevroticizem-anksioznost. Zanesljivosti lestvic in podlestvic so zadovoljive v več državah (Japonska, Španija, Nemčija, Kitajska), z izjemo nizkih zanesljivosti podlestvic na kitajskem vzorcu (ok. ,60).
Retestna zanesljivost Retestno zanesljivost so izračunali na vzorcu ameriških študentov, čas med obema testiranjema je bil med tremi in štirimi tedni. Retestne zanesljivosti so bile sledeče: ImpSS, ,80; N-Anx, ,84; Agg-Host, ,78; Act, ,76; Sy, ,83. Koeficienti zanesljivosti so bili med spoloma dokaj podobni.
Razlike med spoloma Ugotovljene so bile razlike med spoloma na normativnem vzorcu ameriških študentov, in sicer so imeli moški višje izraženo impulzivno iskanje čutnih spodbud, agresivnost-sovražnost in aktivnost, ženske pa so imele višje izraženi potezi nevroticizem-anksioznost in sociabilnost. Enake razlike so bile ugotovljene na španski različici vprašalnika z 69 postavkami (druge oblike vprašalnika so opisane v nadaljevanju).Aluja, A., García, Ó. in García, L.F. (2003). Psychometric properties of the Zuckerman-Kuhlman personality questionnaire (ZKPQ-III-R): a study of shortened form. Personality and Individual Differences, 34, 1083–1097. Pri kratki obliki vprašalnika (ZKPQ-S) so moški dosegli višje rezultate na ImpSS, ženske pa na N-Anx. Na medkulturni skrajšani obliki vprašalnika (ZKPQ-50-cc) so bile razlike statistično pomembne na vseh lestvicah, vendar so bile praktično pomembne zgolj razlike na lestvicah N-Anx, kjer so ženske dosegle višje rezultate (d = ,58), in ImpSS, kjer so višje rezultate dosegli moški (d = ,20).
Na facetni obliki vprašalnika (ZKA-PQ) so se razlike prav tako pojavile na vseh lestvicah, in sicer so imeli moški statistično pomembno višje izraženi potezi iskanje čutnih spodbud in agresivnost, ženske pa aktivnost, nevroticizem in ekstravertnost; pri čemer je mera velikosti učinka (η2) za lestvici nevroticizem in aktivnost pokazala zanemarljive razlike med spoloma.Aluja, A., Kuhlman, M. in Zuckerman, M. (2010). Development of the Zuckerman-Kuhlman-Aluja Personality Questionnaire (ZKA-PQ): A Factor/Facet Version of the Zuckerman-Kuhlman Personality Questionnaire (ZKPQ). Journal of Personality Assessment, 92(5), 416–431. doi: 10.1080/00223891.2010.497406
Na podlagi teh rezultatov lahko torej z veliko gotovostjo zaključimo, da imajo moški višje izraženo impulzivno iskanje čutnih spodbud, ženske pa nevroticizem, razlike na drugih lestvicah pa so manjše.
Veljavnost Konvergentna in diskriminativna veljavnost Zuckerman, Kuhlman, Joierman, Teta in KraftZuckerman, M., Kuhlman, D.M., Joireman, J., Teta, P. in Kraft, M. (1993). A Comparison of Three Structural Models for Personality: The Big Three, the Big Five, and the Alternative Five. Journal of Personality and Social Psychology, 65(4), 757–768. so preverjali veljavnost s faktorsko analizo dveh petdimenzionalnih in enega tridimenzionalnega modela, in sicer Costa in McCraejeveih Velikih pet, Zuckerman-Kuhlmanovih Alternativnih pet ter Eysenckovih Velikih treh (EPQ-R). Rezultati so pokazali visoko ujemanje med faktorji, zasnovanih po lestvicah vseh treh vprašalnikov.
Rezultati štirifaktorske rešitve po faktorjih so bili: lestvice nevroticizma vseh treh testov so bile visoko nasičene (,90 ali več) na drugem faktorju (nasičenosti 0,90 in več); mere ekstravertnosti (EPQ in NEO) in družabnost (ZKPQ) so bile visoko nasičene na prvem faktorju (,76–,88) ; na tem faktorju je bila srednje nasičena tudi lestvica aktivnosti (ZKPQ; ,60); mere vestnosti (NEO), impulzivno iskanje čutnih spodbud (ZKPQ) in psihoticizem (EPQ) so bile nasičene na tretjem faktorju (nasičenosti: -0,86, 0,74 in 0,80); mere odprtosti, sprejemljivosti (NEO) in agresivnost-sovražnost (ZKPQ) so bile nasičene na četrtem faktorju (nasičenosti: ,67, ,81 in -,72)
Petfaktorska rešitev ni pokazala ujemanja odprtosti in aktivnosti na petem faktorju. Sicer pa je bila diskriminativna veljavnost dobra.
Trifaktorska rešitev je dala podobne rezultate kot petfaktorska na prvem in drugem faktorju, na tretjem faktorju pa so bile nasičene lestvice: psihoticizem (EPQ), sprejemljivost, vestnost (NEO; obe sta bili negativno nasičeni), impulzivno iskanje čutnih spodbud, agresivnost-sovražnost (ZKPQ). Korelacije med lestvicami ZKPQ z NEO, EPQ, EASI in SSS oblika V so pokazale: zelo visoke korelacije družabnosti (ZKPQ) z ekstravertnostjo (EPQ, NEO) in družabnostjo (EASI);