Árpád (madžarska izgovorjava [ˈaːrpaːd]) je bil vodja zveze madžarskih plemen na prelomu iz 9. v 10. stoletje, * ok. 845, † ok. 907.
Bil je njihov duhovni vodja (kende) ali njihov vojskovodja (gyula). Podrobnosti o njegovem življenju so v različnih virih zelo različne, tako da je težko zanesljivo trditi, kaj je bil. Madžari ga ne glede na to imenujejo "ustanovitelj naše države", Árpádovo izjemno vlogo pri madžarskem osvajanju Panonske nižine pa poudarjajo nekatere kasnejše kronike. Dinastija Árpád, katere začetnik je bil, je v Ogrski vladala do leta 1301.
Življenje Zgodnje življenje Árpád je bil sin Álmoša, ki ga vse madžarske kronike omenjajo kot prvega poglavarja zveze madžarskih plemen. Ime in družina njegove matere nista znana. Po mnenju zgodovinarja Gyule Kristója je bil Árpád rojen okoli leta 845. Njegovo ime izhaja iz madžarske besede árpa, ki pomeni ječmen.
Bizantinski cesar Konstantin VII. Porfirogenet (vladal 913–959) v svojem delu De administrando imperio pravi, da Madžari pred Árpádom "niso nikoli imeli nobenega drugega kneza", kar je v popolnem nasprotju s poročanjem madžarskih kronik o položaju Árpádovega očeta. Po Porfirogenetovem pripovedovanju je hazarski kagan sprožil centralizacijo poveljstva madžarskih plemen, da bi okrepil svojo oblast nad njimi. Kagan je sprva želel za vodjo Madžarov imenovati poglavarja Levedija, vendar Levedi ponudbe ni sprejel in sam predlagal, da namesto njega imenuje Álmoša ali Árpáda. Kagan se je s tem novim predlogom obrnil na Madžare, ki so imeli Árpáda raje kot njegovega očeta, ker je bil "zelo občudovan zaradi njegove modrosti, nasvetov in hrabrosti in je bil sposoben vladati". Árpád je bil nato postavljen za "kneza po hazarski navadi, tako da so ga na ščitu dvignili v zrak". Konstantin Porfirogenet zmotno šteje Madžare za Turke, četudi so od Turkov prevzeli nekaj genetskega gradiva in kulturnega vpliva in je bila njihova zgodovinska družbena struktura turškega izvora. Madžari kljub temu niso bili turško ljudstvo.A MAGYAROK TÜRK MEGNEVEZÉSE BÍBORBANSZÜLETETT KONSTANTINOS DE ADMINISTRANDOIMPERIO CÍMÛ MUNKÁJÁBAN - Takács Zoltán Bálint, SAVARIAA VAS MEGYEI MÚZEUMOK ÉRTESÍTÕJE28 SZOMBATHELY, 2004, pp. 317–333
Zanesljivost poročila bizantinskega cesarja o Árpádovi izvolitvi je predmet razprav sodobnih zgodovinarjev. Victor Spinei na primer trdi, da je poročilo "precej nejasno in komaj verodostojno", medtem ko András Róna-Tas pravi, da je v bistvu zanesljivo. Slednji tudi dodaja, da je Árpádovo izvolitev spodbudil Álmoš, ki je Levedija prisilil, da se je odpovedal položaju kendeja. Skladno s tem je po mnenju Róna-Tasa Árpád nasledil Levedija kot sveti vladar (kende), kar je njegovemu očetu omogočilo, da je ohranil svoj položaj gyule, dejanskega voditelja Madžarov. 'Obdobje pred selitvijo Najzgodnejši zanesljivi vir o Árpádovem življenju je nadaljevanje kronike Jurija Meniha iz zgodnjega 10. stoletja, ki pripoveduje, da je bizantinski cesar Leon VI. (vladal 886–912) leta 894 ali 895 poslal svojega odposlanca Nikita Sklera k Madžarom, "da bi jim prinesel darila" in jih nahujskal proti Prvemu bolgarskemu cesarstvu. Skler se je ob spodnji Donavi srečal z njihovima voditeljema Árpádom in Kursánom. Sklerova misija je uspela: madžarska vojska je kmalu zatem na bizantinskih ladjah prečkala Donavo in vdrla v Bolgarijo. Zapis v De administrando imperio nakazuje, da je Madžarom poveljeval Árpádov sin Liuntika.
Zgodovinarji razpravljajo o tem, kaj sta bila Árpád in Kursán v času njunih pogajanj s Sklerom. Spinei meni, da je bil Árpád gyula, Kurszán pa kende. V nasprotju z njim Kristó trdi, da je bil Kursán gyula, Árpád pa je predstavljal svojega očeta Álmoša, ki je bil kende.
200px|thumb||alt=Árpádov kip v Székelybereju, zdaj Bereni, Romunijka
"Bolgari so takrat prelomili mirovni sporazum in napadali po trakijskem podeželju. Pravica jih je preganjala, ker so prekršili prisego Kristusu, našemu Bogu, cesarju vsega, in hitro jih je doletela kazen. Medtem ko so se naše sile borile proti Saracenom, je božja previdnost vodila [Madžare] namesto Rimljanov [Bizantincev] v boj proti Bolgarom. Podprla jih je flota ladij našega veličanstva in jih prepeljala čez Donavo. [Previdnost] jih je poslala proti vojski Bolgarov, ki so se tako zlobno oborožili proti kristjanom in jih kot krvnike v treh bojih odločilno premagali, da se krščanski Rimljani ne bi prostovoljno umazali s krvjo krščanskih Bolgarov."
— Leon Modri: TaktikaThe Taktika of Leo VI (18.40), str. 453.
Madžarska vojska je premagala Bolgare, vendar so ti proti njej najeli Pečenege. Bolgari in Pečenegi so leta 895 ali 896 istočasno vdrli na madžarska ozemlja v zahodnih regijah Pontskih step, uničili njihova naselja in jih prisili na odhod čez Karpate proti njihovi novi domovini v Panonski nižini. Ilustrirana kronika pravi, da Árpádov oče Álmoš "ni mogel vstopiti v Panonijo, ker je bil v Erdelvu ali Transilvaniji ubit".The Hungarian Illuminated Chronicle (ch. 28), str. 98. Engel, Kristó in Molnár, ki priznavajo zanesljivost tega poročila, so zapisali, da je bila Álmoševa smrt obredni umor, podoben žrtvovanju hazarskih kaganov v katastrofah, ki so prizadele njihovo ljudstvo. V nasprotju z njimi Róna-Tas navaja, da ni šlo za obredni umor, ampak da je Árpád ali nekdo iz njegovega spremstva ostarelega Álmoša preprosto ubil. Spinei zavrača poročilo Ilustrirane kronike o Álmoševem umoru v Transilvaniji, ker je Álmoš zadnjič omenjen Gesta Hungarorum v povezavi z madžarskim obleganjem Ungvára (Užgorod, Ukrajina). Ilustrirana kronika omenja tudi to, da je Álmoš ob tej priložnosti imenoval Árpáda "za voditelja in gospodarja" Madžarov.Anonymus, Notary of King Béla: The Deeds of the Hungarians (ch. 13), str. 37.
Vladanje 250px|thumb|right|Ruševine Akvinkuma (Budimpešta), v Gesta hungarorum imenovanega "Atilovo mesto"Anonymus, Notary of King Béla: The Deeds of the Hungarians, op. 1 na str. 8.
V Vzhodni Frankovski, ki je bila na prelomu iz 9. v 10. stoletje ena glavnih sil v Panonski nižini, je bilo Árpádovo ime vsem virom popolnoma neznano. Annales Alamannici in Annales Eisnidlenses omenjajo samo drugega madžarskega voditelja, Kursána. Po Kristójevem mnenju in mnenju drugih zgodovinarjev to kaže, da je moral biti Kursán gyula, ki je poveljeval madžarskim silam, medtem ko je Árpád nasledil svojega umorjenega očeta kot kende. Romunski zgodovinar Curta v nasprotju s tem meni, da je bil Kursán kende in da ga je Árpád nasledil šele po tem, ko so Kursána leta 902 ali 904 umorili Bavarci. Ne glede na vse to skoraj vsi sočasni viri poudarjajo, da je imel Árpád najpomembnejšo vlogo pri osvajanju Panonske nižine. Gesta Hungarorum posebej poudarjajo Árpádove vojaške sposobnosti in velikodušnost in tudi to, da je Tétény, voditelj enega od sedmih madžarskih plemen, pridobil "deželo Transilvanijo zase in za svoje potomce" šele potem, ko jo je zavzel Árpád".Anonymus, Notary of King Béla: The Deeds of the Hungarians (ch. 24), p. 59.
"Ko so prečkali Donavo, so se utaborili na Donavi do Budafelhévíza. Ko so to slišali, so si vsi Rimljani [Bizantinci], ki so živeli po vsej Panoniji, z begom rešili življenje. Naslednji dan so princ Árpád in vsi njegovi kolegi voditelji, skupaj z vsemi madžarskimi bojevniki, vstopili v mesto kralja Atile in videli vse kraljeve palače, od katerih so bile nekatere uničene do temeljev, druge ne, in bili so navdušeni nad kamnitimi zgradbami in so bili zelo veseli, kot pravijo, da so si brez boja zaslužili mesto kralja Atile, iz čigar družine je izšel knez Árpád. Vsi so se z velikim veseljem usedli v palači kralja Atile, sedeli drug poleg drugega, in se ob melodijah in sladkih zvokih citer in piščali in petjem ministrantov predstavili svojim gostom ... Knez Árpád je gostom, ki so živeli blizu njih, dal veliko zemlje in premoženja, in ko so to slišali, so se številni gostje zbrali okoli njih in se z veseljem zadrževali pri njih."
— Anonim: Gesta HungarorumAnonymus, Notary of King Béla: The Deeds of the Hungarians (ch. 46), str. 100–101. Gesta Hungarorum pravi, da je Árpád prejel "prisego vodilnih mož in bojevnikov Ogrske" in "povzdigniti svojega sina, princa Zoltána" v kneza.Anonymus, Notary of King Béla: The Deeds of the Hungarians (ch. 52), str. 115. Zanesljivost tega poročila in seznama velikih knezov v Gesta Hungarorum je vprašljiva. Med njimi na primer ni Fajsa, ki ga omenja Konstantin VII. v svojem De Administrando Imperio, dokončanem okoli leta 950.
Smrt 200px|thumb|right|alt=|Árpádov kip v Veľkem Mederju (Nagymegyer), Slovaška
Datum Árpádove smrti je še vedno predmet razprav. Gesta Hungarorum navaja, da je umrl leta 907. Kristó ne glede na to trdi, da je umrl leta 900 ali pozneje, ker Gesta pravi, da se je madžarsko osvajanje ozemlja začelo leta 903 in ne okoli leta 895, kot je bilo res. Če je poročilo Geste o njegovem pogrebu zanesljivo, je bil Árpád pokopan "ob izviru majhne reke, ki teče skozi kamniti prepust v mesto kralja Atile", kjer se je stoletje pozneje v bližini Budima razvila vas Fehéregyháza.
Politični dosežki Nejasni pričetki vladavine Árpádov oče Álmoš naj bi bil po srednjeveških kronikah v madžarski plemenski zvezi domnevno sakralni voditelj (kende) ali pa vojaški poveljnik - vojvoda (gyula),Kristó, G. (1996): str. 11.Kristó, G. (1996b): str. 13.Kristó, G. (1994): str. 262. toda po delu De administrando imperio naj bi funkcijo madžarskega velikega kneza vpeljal šele hazarski kagan, pri čemer bi naj prvi veliki knez sploh ne bil Álmoš, ampak njegov sin Árpád. Sodobni zgodovinarji večinoma sledijo tradicionalnemu mnenju, da je že Álmoš dejansko postal veliki knez v drugi polovici petdesetih let 9. stoletja.Kristó, G. (1994): str. 40. Madžari naj bi se namreč že okrog leta 830 otresli hazarske nadoblasti in se pomaknili iz območja severno od Azovskega morja nekoliko na zahod na področje Medrečja (), neznano kam med Volgo in Spodnjo Donavo.Gönz, L. (2004): str. 12.Horváth, B. (2009): str. 18.
Idejo, da je šele Árpád združil Madžare, lahko povezujemo tudi z nedokazano hipotezo o dvojni naselitvi, po kateri naj bi selitev "poznih Avarov" v Panonijo v drugi polovici 9. stoletja dejansko odražala selitev Madžarov. "Pozni Avari" so prišli iz razpadle onogurske zveze, ki naj bi bila turškega izvora, arheolog Gyula Lászlo pa je postavil mnenje, da je veja Onogurov, ki so se preselili v Karpatski bazen, govorila madžarski jezik. Po mnenju Koestlerja naj bi bil Árpád voditelj Onogurov. Koestler, Arthur The Thirteenth Tribe: The Khazar Empire and its Heritage.
Kakorkoli že, večina zgodovinskih del se postavlja na tradicionalno stališče, da je že Álmoš kot voditelj plemenske zveze napadal slovanska in frankovska ozemlja. V letih 894 in 895 so Madžari kot zavezniki bizantinskega cesarja Leona VI. napadli Prvo bolgarsko cesarstvo in sprva premagali tamkajšnjega kana Simeona. Slednji se je nato povezal s Pečenegi in Madžarom prizadejal hud poraz. Gönz, l. (2004): str. 13. Kristó, G. (1996a): str. 112-116. Pečenegi so nato pričeli pleniti madžarsko domovino v Medrečju. Zaradi težke situacije, v kateri so se znašli Madžari, je Álmoš verjetno umrl kot žrtev umora ali žrtvovanja.Kristó, G. (1996b): str. 15-16. Nasledil ga je sin Árpád.
Velika selitev Madžarov v Karpatski bazen thumb|right|400px|Osvojitev Karpatskega bazena je bilo zadnje dejanje v preseljevanju madžarskega ljudstva proti zahodu Največji dosežek iz časov Árpádove vladavine je nedvomno zmagovita preselitev v Karpatski bazen, še posebej ob upoštevanju hude stiske v kateri so se okrog leta 895 zaradi napadov Pečenegov znašli Madžari. Z osvojitvijo Karpatskega bazena v letih 894-902 se je zaključilo dolgo obdobje madžarskega preseljevanja proti zahodu. Veliko preseljevanje in vojaške napade sta vodila Árpád in Kursán, pri čemer je eden očitno opravljal vlogo kendeja, drugi pa gyule.
Glavni vzroki za uspešno selitev Madžarov proti zahodu so bili: Napadalni Pečenegi, ki so opustošili madžarsko ozemlje severno od Črnega morja ().