Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je koncept, ki vključuje ustrezno postavljanje prioritet med delom (kariero, službo) in življenjskim stilom (zdravje, družina, ugodje, osebnosten razvoj). Je zadovoljstvo in dobro delovanje na delovnem mestu in doma, pri čemer so konflikti med vlogami čim manjši. Do konflikta pride, ko posameznikov trud, da bi izpolnil svojo vlogo pri delu, preprečuje njegovo zmožnost, da izpolni vlogo v domačem življenju Stare, J. (ur.) (2012). Izzivi in priložnosti zdravega delovnega okolja. Ljubljana: Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani Problemi usklajevanja poklicnih in zasebnih obveznosti se odražajo skozi delitev časa, upoštevanje zasebnih potreb v poklicnem delovanju in usklajevanje zasebnih ter družinskih potreb s poklicnimi aktivnostmi Urad za enake možnosti RS. (2012). Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Pridobljeno 8. 4. 2013 iz http://www.arhiv.uem.gov.si/si/delovna_podrocja/usklajevanje_druzinskega_in_poklicnega_zivljenja/. Je eden najpomembnejših pogojev za uveljavljanje enakih možnosti spolov v družbi, še posebej pri zaposlovanju in na trgu dela.
Področja usklajevanja Usklajevanje postaja vse pomembnejše zaradi različnih družbenih sprememb v zadnjih desetletjih. Daljša življenjska doba pomeni, da je več starostnikov, ki postanejo odvisni od nege drugih, velikokrat svojcev. Skrb zahtevajo tudi otroci in mladostniki. Vse pogostejše je zaposlovanje obeh partnerjev. Tako oboji nosijo odgovornost za skrb za družino in dom ter za delovne obveznosti. Zato je usklajevanje obveznosti toliko bolj pomembno, vpliva pa tudi na načrtovanje družine. Vse več je družin brez otrok ali z manj otroki, pari pa si vse pogosteje ustvarjajo družine bolj pozno. V državah Srednje in Vzhodne Evrope naj bi bili najbolj prizadeti mladi brez dela in delovnih izkušenj, saj je med njimi stopnja brezposelnosti najvišja. Tako se ženske bojijo, da bodo imele težave s ponovnim vstopom na trg dela, če bodo ostale doma in skrbele za vzgojo otrok. Posledično je na trgu dela manj žensk, rodnost pada, družine se ustvarjajo kasneje . Veliko je tudi enostarševskih družin, pri katerih je usklajevanje poklicnega in družinskega življenja bolj zahtevno Stare, J., Boštjančič, E., Buzeti, J., Klun, M, Kozjek, T. in Tomaževič, N. (2012). Priročnik: Boljše delovno okolje za boljše sodelovanje. Ljubljana: Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.. Problemi, ki slabo vplivajo na usklajevanje posameznikovega družinskega življenja s poklicnimi obveznostmi, so predvsem podaljševanje delovnega časa in razmah fleksibilnih oblik dela, poleg tega pa še tekmovalnost in požrtvovalnost sodelavcev, tekmecev. Zaradi večje vloge pri gospodinjskih opravilih in skrbi za otroke so pri tem bolj obremenjene ženske Kaplan, M. (2009). Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Diplomsko delo, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani., kar kaže na potrebo po večji aktivaciji starševske vloge moških na tem področju Kanjuo Mrčela, A. in Černigoj Sadar, N. (2004). Starši med delom in družino (Zaključno raziskovalno poročilo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.. V Sloveniji namenijo ženske tem opravilom dvakrat več časa kot moški . Prav tako naj bi bile večje razlike med ženskami, ki so materi in tistimi, ki niso, kot med moškimi, ki so očetje in tistimi, ki te vloge nimajo . Zaradi medsebojnega vpliva dela in družinskih dolžnosti, lahko pride do konfliktov med delavcem in delodajalcem, stresa za delavca, negativnih posledic za delavčevo družino in organizacijo, prihaja pa tudi do diskriminacije zaradi družinskih odgovornosti . Najpogosteje pride do težav kot so .. Težave pri iskanju službe, zaradi načrtovanja starševstva ali širitve družine – delodajalci sprašujejo o načrtih glede otrok, podpisati morajo pogodba o soglasni prekinitvi delovnega razmerja zaradi morebitnega starševstva, kar je tudi nezakonito. Nezaposlovanje nosečnic in mladih mater, kljub enaki ustreznosti razpisanim pogojem za zaposlitev. Negativne izkušnje po rojstvu najmlajšega otroka povezane s kariero – onemogočena je zaposlitev na zaželenem delovnem mestu, onemogočeno je napredovanje, dodeljeno je nižje delovno mesto z nižjo plačo, saj se mlade starše podcenjuje glede njihovih sposobnosti. Dolg delovnik in dodatne delovne obremenitve po rojstvu najmlajšega otroka: delo, ki traja več kot 8 ur na dan, dodatne obremenitve na delovnem mestu. Poslabšanje odnosov na delovnem mestu zaradi starševskih obveznosti po rojstvu najmlajšega otroka: poslabšanje odnosov z nadrejenimi in sodelavci. Oviranje delavca pri koriščenju materinskega, očetovskega ali bolniškega dopusta. Prekinitev delovnega razmerja ali neobnovitev pogodbe o zaposlitvi zaradi nosečnosti ali po rojstvu najmlajšega otroka – prekine delodajalec ali zaradi nevzdržnih razmer delovno razmerje prekinejo sami. V Sloveniji naj bi bila več kot polovica mladih delavcev obremenjena zaradi usklajevanja delovnih in družinskih obveznostih, od delodajalcev pa ne pričakujejo večjih ugodnosti, ne poznajo dobro svojih pravic, tudi tiste, ki jim zakonsko pripadajo, pripišejo dobri volji delodajalcev. Tako se poudarja pomen informiranosti delavcev o svojih pravicah. Smiselno bi bilo ozavestiti tudi delodajalcev o njihovi vlogi pri olajšanju usklajevanja.. Mladi starši naletijo tudi na nenaklonjenost nadrejenih, saj za veliko menedžerjev problemi staršev niso prioriteta, to naj bi bila stvar posameznika. Kljub temu pa obstajajo razlike v odnosih menedžerjev glede na njihovo starost. Mlajši naj bi zaradi lastnega soočanja s problematiko, pokazali več razumevanja..
Konflikt med delovnim in družinskim okoljem Konflikt med delovnim in družinskim okoljem je oblika konflikta, pri katerem so pritiski delovnih in družinskih vlog v določenih pogledih medsebojno nezdružljivi. Gre za to, da opravljanje poklicne vloge postane težavno zaradi hkratnega opravljanja družinske vloge, oziroma opravljanje družinske vloge postane težavno zaradi ukvarjanja s poklicno vlogo. Do konflikta lahko pride takrat, ko posameznik ni več zmožen zadovoljiti vseh pričakovanj na delovnem mestu in v družinskem okolju, saj obe vlogi od njega zahtevata določene čas, energijo in zavezo. Tri glavne oblike konfliktov med delovnim in družinskim okoljem so: a) konflikti, ki temeljijo na času, b) konflikti, ki temeljijo na obremenitvi in c) konflikti, ki temeljijo na obnašanju Greenhaus, J. H. in Bautell, N. J. (1985). Sources of Conflict between Work and Family Roles. The Academy of Management Review, 10(1), 76-88..
Konflikti, ki temeljijo na času Različne vloge lahko tekmujejo za posameznikov čas. Čas, porabljen za dejavnosti v eni vlogi, ne more biti porabljen za dejavnosti, ki jih zajema druga vloga, saj ljudje nismo zmožni ukvarjati se z različnimi stvarmi hkrati. Konflikti, ki temeljijo na času, lahko nastanejo kot posledica prekomernega delovnega časa in urnika posameznika in preobremenitve delovnih vlog na delovnem mestu, ki ga posameznik opravlja. Tovrstni konflikt lahko nastane na dva načina: ko je posamezniku zaradi časovnih pritiskov, povezanih z delom, v eni vlogi fizično onemogočeno izpolniti pričakovanja, ki izhajajo iz druge vloge, ali pa ko pritiski s strani ene vloge povzročijo preokupacijo s to vlogo, tudi če je posameznik fizično zmožen zadovoljiti pričakovanja in zahteve druge vloge Bartolome in Evans, 1979; v Greenhaus, J. H. in Bautell, N. J. (1985). Sources of Conflict between Work and Family Roles. The Academy of Management Review, 10(1), 76-88.. Ugotovljeno je, da je pojav družinsko-delovnih konfliktov v pozitivni povezavi s številom delovnih ur posameznika na teden. Prav tako je ugotovljeno, da je pojav družinsko-delovnih konfliktov v pozitivni korelaciji s količino in pogostostjo nadurnega dela Pleck, 1980; v Greenhaus, J. H. in Bautell, N. J. (1985). Sources of Conflict between Work and Family Roles. The Academy of Management Review, 10(1), 76-88.. Družinsko-delovni konflikt lahko nastane tudi kot posledica nefleksibilnosti delovnega urnika . Določene značilnosti družinskih vlog lahko prispevajo k pojavu družinsko-delovnih konfliktov . Herman in Gyllstrom 1977; v Greenhaus, J. H. in Bautell, N. J. (1985). Sources of Conflict between Work and Family Roles. The Academy of Management Review, 10(1), 76-88. sta ugotovila, da osebe, ki so v zakonski zvezi, doživljajo več izkušenj družinsko-delovnih konfliktov, kot jih doživljajo neporočeni posamezniki. V nekaj raziskavah je bilo ugotovljeno, da starši doživljajo več izkušenj družinsko-delovnih konfliktov kot osebe brez otrokov ter da odgovornost za skrb in vzgojo otrok lahko znatno prispeva k pojavu tovrstnih konfliktov Bohen in Viveros-Long, 1981; Pleck, 1980; v Greenhaus, J. H. in Bautell, N. J. (1985). Sources of Conflict between Work and Family Roles. The Academy of Management Review, 10(1), 76-88.. Številne študije so pokazale, da starši mlajših otrok, ki so pogosto zelo odvisni od časa svojih staršev, doživljajo več družinsko-delovnih konfliktov kot starši starejših otrok Beutell in Greenhaus, 1980; Greenhaus in Kopelman, 1981; Pleck, 1980; v Greenhaus, J. H. in Bautell, N. J. (1985). Sources of Conflict between Work and Family Roles. The Academy of Management Review, 10(1), 76-88.. Številnejše družine so prav tako bile povezane z višjimi stopnjami pojava družinsko-delovnega konflikta .
Konflikti, ki temeljijo na obremenitvi