Viktor Parma, slovenski skladatelj in dirigent, * 20. februar 1858, Trst, † 25. december 1924, Maribor.
Življenje
Rojen je bil v Trstu Slovencu Ivanu Parmi, policijskemu svetniku, in materi Matildi, rojeni de Mattei, sorodnici škofa J. J. Strossmayerja. Svojo mladost je Viktor Parma preživel v Benetkah, Trstu, Zadru, Novem mestu in Trentu na Južnem Tirolskem, kjer je na tamkajšnji gimnaziji maturiral. Na Dunaju je študiral pravo in hkrati obiskoval predavanja skladatelja Antona Brucknerja. Kot študent se je preživljal s poučevanjem glasbe, pričel pa je skladati svojo prvo opereto Princ Lizika. Ker je ni končal, je glasbo kasneje uporabil za opereto Caričine amazonke. Služboval je kot jurist v upravnih službah po raznih slovesnkih krajih, kot okrajni glavar v Litiji je bil leta 1915 prisilno upokojen. V večini krajev, kjer je delal, je organiziral tudi glasbeno življenje.
Po končani prvi svetovni vojni, ki jo je preživel na Dunaju, je deloval kot zborovodja (častni kapelnik) v Mariboru. Umrl je za posledicami težke operacije v mariborski bolnici. Njegovo truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer počiva na pokopališču pri Sv. Križu.
Po njem je poimenovana Parmova ulica za Bežigradom v Ljubljani.
Leta 2026 so prvič uprizorili njegovega Zlatoroga v rodnem mestu Trst, in sicer v Tržaškem opernem gledališču Verdi.
Delo V skladateljskem smislu se je zgledoval po Verdiju, delno pa se je približal tudi verizmu. Ustvaril je več opernih in operetnih del ter bil doma najpopularnejši skladatelj svojega časa. Parma še danes velja za našega najplodovitejšega skladatelja odrskoglasbenih del.
Opere Urh, grof celjski - prva v celoti komponirana slovenska zgodovinska romantična opera v treh dejanjih (1895), Ksenija - opera v enem dejanju (1896), Stara pesem - opera v enem dejanju (1897), Zlatorog - opera v treh dejanjih (1919), Pavliha - komična opera v treh dejanjih; dokončal jo je Ivan Muhvić.
Operete Caričine amazonke - opereta v treh dejanjih (1902), Nečak - opereta v treh dejanjih (1906), Venerin hram - opereta v treh dejanjih (1908), Zaročenec v škripcih - opereta v treh dejanjih (1917).
Scenska glasba Rokovnjači (Fran Govekar) (1897), Legionarji (Fran Govekar) (1903), Mogočni prstan (Fran Milčinski) (1923).
Ostala dela Godalni kvartet v a-duru (1922), balada Povodni mož za soliste, zbor in orkester (1911).
Sklici in opombe
Viri Paolo Petronio: Viktor Parma: oče slovenske opere, Mladika, Trst 2002, ISBN 88-7342-028-1
Glej tudi
Seznam slovenskih skladateljev Slika slovenskih skladateljev (Saša Šantel)
Zunanje povezave
Kategorija:Slovenski operni skladatelji Kategorija:Slovenski skladatelji Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico * Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana Kategorija:Tržaški Slovenci