Definicija Motivacija je psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami, potrebami in notranjo kontrolo. Nanjo lahko gledamo kot na gonilno silo, ki nas prisili, da ravnamo v skladu z nekim ciljem, ali pa to vedenje še dodatno okrepi. Npr. lakota je motivacija, ki v nas vzbudi željo po tem, da bi jedli. Pojem motivacije različne smeri in raziskovalni pristopi razlagajo različno, vsi pa se skladajo v opredelitvi, da je motivacija Kobal Grum in Musek 2009, str. 16. : občutena napetost, ki je usmerjena k ali proti nekemu ciljnemu objektu notranji proces, ki vpliva na vztrajnost, smer in intenzivnost k cilju usmerjenega vedenja specifična potreba, želja ali hotenje, ki spodbudi k cilju usmerjeno vedenje Motivacija je psihološki proces, ki spodbuja in usmerja naše vedenje ter se nanaša na z njim povezana čustva, misli, prepričanja, stališča, pojmovanja in druge psihične vsebine.
Vzroki motivacije so lahko notranji ali zunanji. Notranji vzroki so fiziološki procesi, goni, cilji, potrebe, vrednote, zamisli itd., zunanji vzroki pa pobude, pritiski, kulturno in socialno okolje, dražljaji, situacije itd.Kobal Grum in Musek 2009, str.14.
Dimenzije motivacije Teorija samodoločenosti (TSD) poudarja pomembnost človekovih notranjih nagnjenj in psiholoških potreb, ki so osnova za integracijo osebnosti in samomotivacijo. Samodoločenost je opravljanje dejavnosti iz avtonomnih, notranjih razlogov, ki so nasprotni razlogom, ki dajejo občutek pritiska in prisile. Zmožna je identificirati različne tipe motivacije, od katerih ima vsaka svoje specifične posledice na učenje, dosežke, dobro počutje in osebne izkušnje.Deci in Ryan 2000, str. 227. Poleg zgoraj omenjene pa obstaja še več teorij motivacije, ki si jih lahko ogledate tukaj.
Intrinzična motivacija Intrinzična motivacija pomeni vključenost posameznika v določeno aktivnost zaradi zadovoljstva in užitka ob njenem izvajanju, brez zunanjih in notranjih pritiskov in brez pričakovanja nagrade.Deci in Ryan 2000, str. 56. Intrinzična ravnanja so motivirana s strani osebnega interesa. Dejansko govorimo o motivaciji, ki izhaja iz notranjih lastnih impulzov, iz posameznikove notranjosti, dejavnost pa je cilj sama po sebi. Posledica je občutek zadovoljstva ob izvajanju neke dejavnosti in ob rezultatih, ki jih oseba pri tem doseže.Buček in Čagran 2011, str. 117. Poznamo 3 oblike intrinzične motivacije :
1.1 Intrinzična motivacija - vedenje
Motivacija, ki izhaja iz posameznikove želje za izvajanje aktivnosti, ker mu, ko spoznava nove vsebine, to prinaša užitek. V ozadju je radovednost, saj se nanaša na vključenost posameznika v aktivnosti zaradi lastnega zadovoljstva in užitka, ki ga doživlja ob tem, ko se uči, raziskuje in poskuša razumeti nekaj novega.
1.2 Intrinzična motivacija - dosežki
Izhaja iz posameznikove želje po dosežkih, ki mu prinašajo zadovoljstvo. Posameznik raziskuje, da bi se počutil kompetentnega in kreativnega. V aktivnost se vključuje zaradi težnje, da bi nekaj dosegel, dobro naredil ali naredil nekaj novega. V ospredju ni osredotočenost na rezultat, temveč na proces.
1.3 Intrinzična motivacija - doživljanje stimulacije
Posameznik dejavnost izvaja zaradi stimulativnih občutkov, ki jih doživlja med izvajanjem naloge ali dejavnosti. V aktivnost je vključen, ker je to za njega zabavno, prijetno in vznemirljivo.
Ekstrinzična motivacija Ekstrinzična motivacija predstavlja vključenost v določeno aktivnost zaradi notranjih ali zunanjih pritiskov, aktivnost je sredstvo za dosego nekega drugega cilja, ne sama po sebi.Ryan in Deci 2000, str.60. Gre za opravljanje neke dejavnosti, ne zaradi inherentnega interesa posameznika, ampak zaradi instrumentalne vrednosti dejavnosti same. Posameznik je motiviran zaradi nekega pričakovanega rezultata, ta je pomembnejši od procesa.Tovrstno motivacijo sprožijo le zunanji dejavniki in vzpodbude ( nagrada, pohvala, ocenjevanje, kazen). Če vir zunanje spodbude izgine, dejavnost preneha. Ekstrinzična motivacija pogosto ni trajna.Buček in Čagran 2011, str. 118. Poznamo tri oblike ekstrinzične motivacije :
2.1 Eksternalno regulirana ekstrinzična motivacija
Nanaša se na posameznikovo vključevanje v dejavnosti zaradi pridobitev nagrad ali da bi se izognil kazni. Takšna oblika motivacije prihaja zaradi zunanjih ali notranjih pritiskov in je najmanj avtonomna ( Primer: Za študij sem se odločil z namenom, da bi imel kasneje boljšo plačo).
2.2 Introjektirano regulirana ekstrinzična motivacija
Nanaša se na bolj ponotranjeno sodelovanje z dejavnostjo ( internaliziranje vzrokov za svoje akcije), saj posameznik sodeluje pri reguliranju, vendar dejavnosti ne sprejema v celoti, ker se želi izogniti krivdi ali anksioznosti in zaradi zvišanega ega ( Primer: Za študij sem se odločil zaradi dejstva, da se počutim pomembno, ko uspem).
2.3 Identificirano regulirana ekstrinzična motivacija
Gre za zavestno vrednotenje ciljev obnašanja na ta način, da je akcija sprejeta kot osebno pomembna. Pojavi se takrat, ko so ostali regulatorji popolnoma asimilirani in je najbolj avtonomna oblika ekstrinzične motivacije ( Primer: Za študij sem se odločil zato, ker me bo študij usposobil za vstop na trg dela na področju, ki mi je všeč).
Amotivacija Posameznik ne doživlja nobene povezave z zastavljeno nalogo, ne vidi smisla v njeni izpolnitvi. Pritisk zaznava kot posledico dejavnikov izven njegovega nadzora, občutek ima da je nemočen na kakršnokoli vplivanje na dogodke. Občutek ima, da je nezmožen nadzirati svoje vedenje, da je nekompetenten in ne zazna povezave med lastno akcijo in izidom.
Teorija samodeterminacije predvideva tri psihološke potrebe, ki so posamezniku prirojene in pomembne tako za intrinzično kot ekstrinzično motivacijo. Potreba po kompetentnosti ali učinkovitosti je potreba, ki pomeni, da se mora posameznik počutiti sposobnega dobro opraviti neko delo in poznati poti, kako doseči uspeh. Potreba po avtonomiji ali samodeterminiranosti predvideva, da mora posameznik sicer občutiti potrebo po sodelovanju, zmožen pa je tudi samoregulacije ( samoiniciative). Potreba po socialni povezanosti ali navezanosti pomeni, da se posameznik počuti sprejetega s strani socialnega okolja. Dejavniki socialnega okolja, ki zadovoljujejo tri osnovne prirojene potrebe, pospešujejo intrinzično motivacijo in večajo vidike ekstrinzične.
Ključne raziskave
Deci (1971): Vpliv ekstrinzičnih nagrad na intrinzično motivacijo Deci (1971) je v klasičnem eksperimentu s sestavljanjem puzzel (kocke Soma) 24 udeležencev razdelil v eksperimentalno in kontrolno skupino.V okviru treh serij izvajanja eksperimenta je preverjal hipotezo, ki je predpostavljala, da se bo udeležencem, ki so notranje motivirani za izvajanje aktivnosti ( sestavljanje kocke) z uvedbo ekstrinzične nagrade zmanjšala intrinzična motivacija. V prvi in tretji seriji izvajanja poskusa sta bili situaciji enaki, v drugi seriji pa so udeleženci dobili dolar za vsako dokončanje kocke v predvidenem času. V vsaki seriji je eksperimentator zapustil sobo, naročil pa jim je, da lahko v tem prostem času počnejo karkoli želijo. Kot je Deci predpostavil, so v drugi seriji, ob vzpostavitvi ekstrinzične nagrade, udeleženci v prostem času namenili več časa sestavljanju kocke v primerjavi s prvo serijo. Ko pa je bila nagrada ukinjena v tretji seriji, je bilo sestavljanje kocke v prostem času manjše kot v prvi seriji. Intrinzična motivacija je tako upadla, ko so eksperimentatorji uvedli ekstrinzično nagrado. Izsledki raziskav notranje in zunanje motivacije so ugotovili, da oprijemljive nagrade (npr. denar) zmanjšujejo notranjo motivacijo. Obljubljena nagrada kratkotrajno poveča motiviranost, njen učinek pa hitro oslabi in dolgoročno zmanjša motivacijo za nadaljevanje dela, če ni v igri še večja ponujena nagrada. Notranje motivacije pa ne zmanjšujejo samo oprijemljive nagrade temveč tudi grožnje, ukazi, ocene pod pritiskom in vsiljeni cilji. V nasprotju pa možnost za prostovoljno izbiro in izražanje čustev povišujeta notranjo motivacijo, ker dajeta ljudem večji občutek avtonomnosti. Prednosti notranje motivacije se kažejo v povišanem življenjskem zadovoljstvu, večji vztrajnosti in vedenjski učinkovitosti ter boljši prilagoditvi osebe v socialni skupini.Deci, Koestner in Ryan 1999, str. 627-668.
Harackiewitz (1984) Udeleženci so bili razdeljeni v tri eksperimentalne pogoje, njihova naloga pa je bila igranje fliperja, ki naj bi bila močno notranje motivirajoča aktivnost. V prvi skupini so udeleženci dobili nagrado glede na uspešnost igranja fliperja, v drugi skupini so dobili nagrado za uspešnost, vendar jim tega niso v naprej povedali ( niso pričakovali nagrade), v tretji skupini pa udeleženci niso prejeli nobene nagrade. Prišli so do ugotovitev, da je bilo število iger v prostem času nižje v skupini, ki je dobila nagrado za uspešnost, v primerjavi s skupino, ki je dobila nepričakovano nagrado. Pričakovana ekstrinzična nagrada zmanjša intrinzično motivacijo, vendar poveča uspešnost izvedbe.
Motiviranje zaposlenih Motiviranje zaposlenih je proces pri katerem želimo zvišati delovno motivacijo zaposlenih. Motiviranje je proces spodbujanja delavcev z določenimi sredstvi, da bodo učinkovito in z lastnim pristankom opravili dane naloge ali delovali v smeri določenih ciljev, npr. z različnimi priznanji, nagradami in drugimi obliki stimulacije, ki delujejo v obliki pozitivnega motiviranja. Oblike negativnega motiviranja, kot so grožnje in kazni osebe odvračajo od neželenih ciljev ali dejanj. Nezmožnost zadovoljevanja potreb pa v človeku vzbuja bolezenske znake, patološka stanja, frustracijo, depresijo, pasivnost ali agresivnost ( v podjetju je to lahko stavka).Uhan 2000, str. 11.
Dejavniki, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih Na motivacijo zaposlenih vplivajo motivacijska sredstva, motivacijski dejavniki, motivatorji, motivacijski vzvodi itd.Uhan 2000, str. 26. Individualne razlike kot so stališča, interesi, vrednote, osebne potrebe so tiste, ki jih človek prinese s seboj na delovno mesto. Te lastnosti se od posameznika do posameznika razlikujejo, nekatere motivira denar, druge varnost in sprejemajo manj plačana dela, da bi se izognili tveganja, da bi ostali brez dela. Možina 1994, str. 156. Lastnosti dela predstavljajo dimenzije dela, ki delo določajo in omejujejo; vključujejo tudi zahteve po različnih zmožnostih, določajo kateri delavec lahko opravi naloge od začetka do konca, vsebujejo pomembne lastnosti dela, avtonomijo pri delu in določajo vrsto in širino povratnih informacij.Možina 1994, str. 171. Različne vrste dela zahtevajo različne sposobnosti. V enakih objektivnih okoliščinah, ob enakem izobraževanju in enaki motivaciji, uspešnost posameznikov pri enakem delu ni enaka.Lipičnik 2002, str. 458. Organizacijsko prakso sestavljajo pravila, managerska praksa, sistem nagrajevanja v organizaciji in politika. Le-ta določi nekatere ugodnosti ( zavarovanje, plačilo počitnic), z nagradami ( bonitetami) pa privlačimo nove delavce in preprečimo starim, da bi organizacijo zapustili. Nagrade motivirajo zaposlene, a morajo temeljiti na uspešnosti.Lipičnik 1998, str. 163.
Dejavniki, s katerimi lahko motiviramo ljudi za delo