sličica|Obstajajo čustvene motnje, ki vplivajo na tiste, ki izvajajo moč v kateri koli obliki, med katerimi izstopajo hubrisov sindrom, megalomanija, hamartija ali narcizem. Duševno zdravje je po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«.World Health Organisation (2010). Mental Health: Strengthening Our Response (Fact sheet N°220). Sneto 18. 03. 2013, z naslova: http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs220/en/
Duševno zdravje se nanaša na široko paleto dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezane s komponento duševnega zdravja, ki je sestavni del definicije zdravja, ki ga SZO pojmuje kot »stanje popolnega telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja«. Zdravje torej ne pomeni samo odsotnosti bolezni, temveč tudi določeno stopnjo telesnega in duševnega razvoja ter socialne blaginje, kar je neizogibno vpeto med determinante zdravja (individualne, okoljske, družbene, institucionalne, …). To je povezano s spodbujanjem dobrega počutja, preprečevanjem duševnih motenj, ter zdravljenjem in rehabilitacijo oseb z duševnimi motnjami.World Health Organisation (2007). What is mental health. Sneto 19. 03. 2013, z naslova: http://www.who.int/topics/mental_health/en/index.html Na duševno zdravje vplivajo številni osebnostni dejavniki, dejavniki iz okolja (biološki, psihološki, sociološki, ekonomski, politični in kulturni), družinska struktura ter z njo povezani medosebni odnosi, odnosi na delu, zaposlitvene možnosti, zdravstveno in socialno stanje in drugi dejavniki. Zgodovina duševnega zdravja Pojav duševnih motenj in duševnih bolezni sega tako daleč v zgodovino kot razvoj človeka. Že od nekdaj so se ljudje spopadali in srečevali s težavami duševnosti, ki jih poznamo danes. Zasledimo lahko dve konkretni časovni obdobji, ki se med seboj skrajno razlikujeta v pogledu na duševno zdravje. Gre za obdobje pred in obdobje po prvi polovici 18. stoletja. Različni pogledi na duševnost so posledica človekovega napredka na mnogih znanstvenih področjih kot so medicina, biologija, kemija, tehnologija, itd. S spremembo na znanstvenih področjih pa se je sočasno spreminjal tudi človekov medosebni odnos in obravnava duševnosti z zdravstvenega vidika.
William Sweetzer je bil prvi, ki je v sredini 19. stoletja jasno opredelil pojem "mentalne higiene" in ga je mogoče razumeti kot predhodnika sodobnih pristopov za razvoj in spodbujanje pozitivnega duševnega zdravja.Johns Hopkins University. (2007). Origins of Mental Health. Sneto 20.03. 2013, z naslova: http://www.jhsph.edu/dept/mh/about/origins.html Isaac Ray, eden od ustanovitevljev Ameriškega psihiatričnega združenja (angleško American Psychiatric Association; kratica APA), je dodatno dopolnil pojem mentalne higiene kot umetnost ohranjanja uma pred incidenti in vplivi, ki bi zavirali in uničevali njegovo energijo, kakovost in razvoj.
Dorothea Dix (1802-1887) je bila učiteljica, ki si je celotno življenje prizadevala, da bi pomagali ljudem, ki trpijo z duševno boleznijo, in opozarjala na slabe razmere, v katerih so živeli. To je bilo znano kot gibanje mentalne higiene.Barlow, D.H., Durand, V.M., Steward, S.H. (2090). Abnormal psychology: An integrative approach (Second Canadian Edition). Toronto: Nelson. Pred pojavom tega gibanja ni bilo nenavadno, da so bili ljudje v 19. stoletju, ki jih je prizadela duševna bolezen, precej zanemarjeni in prepuščeni sami sebi v slabih razmerah, s komaj zadovoljivo količino oblačil. Prizadevanja Dixove so bila tako velika, da se je število bolnikov v mentalnih ustanovah povečalo, kar pa je žal pripeljalo do tega, da so zaradi primanjkovanja zaposlenih prejemali manj pozornosti in zdravstvene oskrbe. Na začetku 20. stoletja je Clifford Beers ustanovil Nacionalni odbor za mentalno higieno in odprl prvo klinično ambulantno duševnega zdravja v Združenih državah Amerike. Pomen duševnega zdravja Dokazi in raziskave Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da ima skoraj polovica svetovnega prebivalstva duševne bolezni, ki vplivajo na njihovo samozavest, odnose in sposobnost, da delujejo v vsakdanjem življenju. Čustveno zdravje posameznika lahko vpliva tudi na telesno zdravje in šibko duševno zdravje lahko privede do različnih zdravstvenih težav, kot je na primer zasvojenost.
Ohranjanje dobrega duševnega zdravja je ključnega pomena za dolgo in zdravo življenje. Stabilno duševno zdravje lahko pripelje do izboljšanja življenja, medtem ko lahko slabo duševno zdravje osebi prepreči bogato življenje. Richards, Campania & Muse-Burke (2010) trdijo, da obstaja vedno več dokazov, ki kažejo, da so čustvene sposobnosti povezane s socialno sprejemljivim vedenjem, kot so obvladovanje stresa in telesno zdravje. V njihovih raziskavah je bilo sklenjeno, da so ljudje, ki imajo primanjkljaj v čustvenem izražanju, nagnjeni k asocialnemu vedenju. Ta vedenja pa so neposreden odraz njihovega duševnega zdravja. Samodestruktivna dejanja, kot so zlorabe alkohola in drog, fizično nasilje in vandalizem, pa lahko pripomorejo k zatiranju čustev.
Čustvene duševne motnje so glavni vzrok invalidnosti v duševnem razvoju po vsem svetu. Preiskovanje stopnje in resnosti nezdravljenih čustveno duševnih motenj po vsem svetu je glavna prednostna naloga raziskave organizacije Svetovnega duševnega zdravja (angleško World Mental Health; kratica WMH), ki je bila ustanovljena leta 1998 s strani Svetovne zdravstvene organizacije.
Duševno zdravje se lahko opredeli tudi kot odsotnost duševne motnje. Osredotočanje na področju duševnega zdravja se dandanes povečuje na področju preprečevanja duševnih motenj. Preprečevanje se začenja pojavljati v strategijah za promocijo duševnega zdravja, ki vključuje poročilo Svetovne zdravstvene organizacije "Preprečevanje duševnih motenj" iz leta 2004, "Pakt za duševno zdravje" Evropske Unije iz leta 2008 in "Nacionalne preventivne strategije" Združenih držav Amerike iz leta 2011.
Duševno zdravje je družbeno konstruiran in opredeljen koncept. To pomeni, da imajo različna društva, skupine, kulture, institucije in poklici zelo različne načine konceptualizacije svoje narave in vzrokov, določanja, kaj je duševno zdravje, in odločanja o tem, katere intervencije so ustrezne. Različni strokovnjaki imajo tako različna kulturna, razredna, politična in verska ozadja, ki vplivajo na metodologijo zdravljenja duševnih motenj.
Duševno zdravje prebivalcev EU Dobro duševno zdravje predstavlja temelj zdravja nasploh in posledično tudi socialne in gospodarske stabilnosti ter kakovosti življenja evropskih državljanov. Izboljšanje duševnega zdravja je eden od strateških ciljev politik EU, ki mu je v zadnjih nekaj letih namenjeno veliko pozornosti in političnih aktivnosti tako v EU kot v posameznih državah članicah.Bajt, M. et. al.(2009). Duševno zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. ISBN 978-961-6659-44-4.
Duševno zdravje prebivalcev posameznih držav Evrope se med seboj zelo razlikuje. Podatki posebne raziskave Eurobarometer o duševnem zdravju in dobrem počutju iz leta 2005/2006 kažejo, da je večji delež evropskega prebivalstva poročal o občutenju pozitivnih kot pa negativnih čustev. Podatki posameznih držav se seveda med seboj pomembno razlikujejo, v splošnem pa ugotavljamo, da prebivalci starih EU članic poročajo o boljšem duševnem zdravju kot pa prebivalci novih članic. Negativni vidik duševnega zdravja se odraža v prevalenci duševnih motenj in bolezni.European Comission (2004). The State of Mental Health in the European Union. Sneto 14. 04. 2013, z naslova: http://ec.europa.eu/health/archive/ph_projects/2001/monitoring/fp_monitoring_2001_frep_06_en.pdf Vsako leto za katero od oblik duševne bolezni zboli približno 11 % Evropejcev. Različna psihiatrična stanja prispevajo k četrtini celotnega slabega zdravja Evropejcev in se takoj za ishemičnimi srčnimi boleznimi uvrščajo kot drugi vodilni vzrok obolevnosti. Najpogostejše oblike duševnih bolezni v EU so anksiozne motnje in depresija. Samomor je glavni vzrok za prezgodnjo smrt v Evropi, v letu 2006 je zaradi njega umrlo 59.000 ljudi, 45.000 moških in 14.000 žensk. Duševne bolezni pomenijo veliko izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne, izobraževalne ter kazenske in sodne sisteme. Ocenjujejo, da EU duševne bolezni stanejo 3 do 4 % BDP, v glavnem zaradi izgubljene produktivnosti (od tega je kar 65 % stroškov zunaj zdravstvenega sektorja): dolgotrajne odsotnosti z dela, nezmožnosti za delo in prezgodnjih upokojitev. Približno polovica duševnih motenj nastane že v najstniških letih, zato morajo biti organizacije, ki se ukvarjajo z mladostniki, zadostno usposobljene za prepoznavanje znakov in odzivanje nanje. Za ponazoritev lahko navedemo, da je med evropskimi 8- do 9-letniki prevalenca katere koli duševne motnje 15-odstotna.Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (2011). Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja. Sneto 12. 04. 2013, z naslova: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javna_razprava_2011/resoluc_dusevno_zdravje/Resolucija_dusevno_zdravje_060411.pdf
Posebej ogrožena skupina so tudi starejši prebivalci. Zaradi staranja prebivalstva v državah EU se pojavlja čedalje več duševnih motenj, povezanih s starostjo (različne demence, depresije, samomorilnost). Vse to nakazuje, da je duševno zdravje eno od glavnih javno-zdravstvenih vprašanj v državah članicah EU. Da bi izboljšali duševno zdravje evropskega prebivalstva, je bilo v zadnjih letih več pobud v obliki različnih dokumentov na ravni EU in usmerjanja držav k vključevanju javnega duševnega zdravja v nacionalne politike. Države članice Evropske unije urejajo področje duševnega zdravja na različne načine: s posebnimi nacionalnimi programi za duševno zdravje, z vključitvijo vsebin duševnega zdravja v nacionalne programe zdravja, z ureditvijo posameznih področij duševnega zdravja z nacionalnimi programi in drugimi.
Duševno zdravje v Sloveniji Podobno kot v drugih državah EU področje duševnega zdravja tudi v Sloveniji dobiva svoj pomen, kar se kaže med drugim tudi v tem, da je bil leta 2008 sprejet Zakon o duševnemu zdravju.Uradni list Republike Slovenije. Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), stran 11097, sprejet 15. julija 2008. Sneto 10.04. 2013, z naslova: http://www.uradni-list.si/1/content?id=88016 Slovenija prav tako upošteva dokumente Svetovne zdravstvene organizacije, Sveta Evrope in Evropske unije, še zlasti Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje, ki je bil sprejet v času slovenskega predsedovanja Sveta Evropske unije junija 2008 v Bruslju.Slovensko predsedstvo EU (2008). Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje. Sneto 12.04. 2013, z naslova: http://ec.europa.eu/health/mental_health/docs/mhpact_sl.pdf