Delo ima izredno pomembno vlogo v posameznikovem življenju. Večina aktivne populacije preživi na delovnem mestu vsaj tretjino svojega življenja, zato predstavlja prav delovno okolje eno izmed najpomembnejših življenjskih okolij.Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (2011). Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja. Sneto 12. 04. 2013, z naslova: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javna_razprava_2011/resoluc_dusevno_zdravje/Resolucija_dusevno_zdravje_060411.pdf Duševno zdravje aktivne populacije je močno povezano z bogastvom in kapitalom celotne družbe, zato je skrb za ohranjanjje svoje umske in čustvene zmožnosti ter mu dovoljuje, da izpolnjuje svojo vlogo v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju. Družbi pa predstavlja duševno zdravje podlago za družbeno kohezijo ter za boljšo socialno in ekonomsko blaginjo. Dandanes spada duševno zdravje med najpomembnejše javno-zdravstvene vsebine, saj postaja vpliv izboljševanja duševnega zdravja in preprečevanja duševnih bolezni v delovnem okolju vedno večji.
Duševne motnje, ki so dandanes najpogostejše med aktivno populacijo in vplivajo na njihovo zmožnost opravljanja dela, je mogoče preprečevati in učinkovito zdraviti z različnimi načini zdravljenja. Osebam z duševnimi motnjami je mogoče hitro in učinkovito pomagati ter s tem konkretno spremeniti potek napredovanja bolezni in omogočiti osebam in njihovim bližnjim kakovostno življenje.
Nekateri delodajalci in podjetja se zavedajo, kako velika je povezanost med zdravjem na delovnem mestu in kakovostnim opravljanjem dela ter kakšen vpliv ima duševno zdravje na uspeh delovne organizacije, zato se poslužujejo izvajanja ukrepov, ki temeljijo na izboljšanju duševnega zdravja.Lynch, W. (2002). What is healthy employee worth? Sneto 05.04. 2013, z naslova: http://webs.wichita.edu/depttools/depttoolsmemberfiles/employeewellness/WELCOA/whatisahealthyempworth.pdf
Obstajajo trije ključni elementi zdravega delovnega mesta:
Fizično okolje, ki mora zagotavljati varnost in ne sme negativno vplivati na zdravje zaposlenih, zaradi česar je potrebno stalno preverjanje ustreznosti delovnih pogojev in omogočati njihovo izboljševanje. Zdravje in dobro počutje, ki temelji na osveščanju zaposlenih o zdravju in zdravemu načinu življenja ter nudenju pomoči in podpore pri uveljavljanju zdravih življenjskih navad. Ustrezno vodenje, ki temelji na sprejemanju zdravju prijaznih politik vodstvenih kadrov in uvajanju primernih ukrepov za zagotavljanje pozitivnega delovnega okolja, dobrega počutja zaposlenih, motiviranja na delovnem mestu in spodbujanja dobrih medosebnih odnosov med zaposlenimi.
Zdravo delovno okolje predstavlja podjetjem in delodajalcem tudi velike prednosti, saj so zdravstveni stroški za zaposlene, z manjšimi možnostmi za razvoj kroničnih bolezni, manjši, poveča se produktivnost posameznika in posledično konkurenčnost delovne organizacije, zmanjša se absentizem, na delovnem mestu se pojavlja manj poškodb ali nesreč in z njimi povezanih odškodnin, poveča se pripadnost zaposlenih, lažje spoprijemanje s spremembami in s stresom ter povečanje družbene odgovornosti podjetja in njegovega ugleda.
Pomembnost dela za duševno zdravje Delo in delovno okolje imata na posameznika velik vpliv, saj ima zaposlitev pomembne in koristne učinke na fizično in duševno zdravje. Dobro duševno zdravje v delovnem okolju učinkovito pripomore tako k posameznikovi produktivnosti kot ima pomembne učinke pri ekonomski rasti podjetja in globalni konkurenčnosti.Faculty of public health (2006). Creating a healthy workplace. Sneto 09.04. 2013, z naslova: http://www.fph.org.uk/uploads/l_healthy_workplaces.pdf Duševno zdravje prav tako prispeva k posameznikovi možnosti za povišanje socialne vključenosti in s tem vpliva na celotno delovno okolje in medosebne odnose med zaposlenimi. Čeprav je težko oceniti sam vpliv dela na osebno identiteto, samospoštovanje in socialno priznavanje, se strokovni zdravstveni delavci strinjajo, da delovno okolje močno vpliva na psihično počutje posameznika.Harnois, G. & Gabriel, P. (2000). Mental health and work: Impact, issues and good practices. World Health Organization: Geneva.
Zaposlovanje zagotavlja pet kategorij psihološke izkušnje, ki spodbujajo dobro psihično počutje: Časovna struktura (odsotnost lahko povzroča veliko psihološko breme). Socialni stiki. Skupna prizadevanja in namen (zaposlovanje ponuja socialni kontekst zunaj družine). Socialna identiteta (zaposlovanje predstavlja pomemben element pri opredelitvi samega sebe). Redna dejavnost (organizacija vsakdanjega življenja).
Mnoga velika podjetja se zavedajo, da je produktivnost zaposlenih močno povezana z njihovim zdravjem in dobrim počutjem. Včasih so podjetja spodbujala in delovala predvsem na področju telesnega zdravja, dandanes pa je vedno več poudarka tudi na duševnem področju v delovnem okolju. Na delovnem mestu lahko psihosocialno blaginjo zaposlenih in njihovo duševno zdravje spodbujajo z uporabo več različnih dejavnikov. Še posebej pomembna je možnost zaposlenih, da so vključeni v načrtovanje in izvajanje dejavnosti, ki spodbujajo duševno zdravje. Drugi dejavniki, ki spodbujajo zdravje na delovnem mestu, pa vključujejo še fizično varnost in telesno zdravje, priložnosti za tvorjenje medosebnih odnosov in pravično plačilo.
Promocija duševnega zdravja v delovnem okolju Promocija duševnega zdravja vključuje vse ukrepe, ki prispevajo k dobremu duševnemu zdravju. Glavni cilj promocije duševnega zdravja je osredotočanje na ohranjanje in izboljševanje dobrega duševnega počutja. Učinkovita promocija duševnega zdravja vključuje kombinacijo upravljanja tveganj in promocije zdravja.Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (2012). Promocija duševnega zdravja na delovnem mestu: Povzetek poročila o dobri praksi. Sneto 08.05. 2013, z naslova: https://osha.europa.eu/sl/publications/factsheets/102 Na delovnem mestu so dejavniki, ki spodbujajo in varujejo duševno zdravje zaposlenih in so potrebni za učinkovito promocijo in spodbujanje dobrega počutja oseb v organizacijah. Te dejavniki vključujejo podporo okolice, občutek vključenosti in koristnosti dela, odkrivanje smisla v delu, ki ga posameznik opravlja, možnost odločanja o poteku svojega dela in možnosti prilagoditve ritma dela, ki ustreza zmožnostim zaposlenega.
V številnih državah članicah EU se povečuje izostajanje z dela, nezaposlenost in število zahtevkov za dolgotrajno nezmožnost za delo zaradi stresa, povezanega z delom, in težav z duševnim zdravjem. Poleg izostajanja z dela so posledice duševnih bolezni povezane s številnimi drugimi škodljivimi posledicami za organizacije, kot so manjša delovna storilnost in produktivnost zaposlenih, manjša motivacija in velika fluktuacija zaposlenih. Spodbujanje zdravja na delovnem mestu tako ne pomeni le spoštovanje in upoštevanje zakonskih zahtev o zdravju in varnosti (delodajalci v Evropi so zakonsko vezani upravljati z različnimi vrstami tveganj, ki so povezani z varnostjo in zdravjem zaposlenih), temveč predstavlja tudi skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi pri njihovem delu.
Spodbujanje duševnega zdravja in dobrega počutja zaposlenim organizacijam prinaša veliko koristi, saj se poveča uspešnost, produktivnost in tudi sloves samega podjetja. Za boljšo promocijo duševnega zdravja na delovnem mestu se običajno sprejme več ukrepov. Te ukrepi vključujejo: različne zdravstvene krožke, ki temeljijo na sodelovanju zaposlenih in so namenjeni odkrivanju težav, razpravljanju o njih ter iskanju rešitev; vzpostavljanje politik o duševnem zdravju in s tem povezanimi težavami, kot so nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu; usposabljanje vodstva za prepoznavanje znakov stresa pri zaposlenih in iskanje učinkovitih rešitev za zmanjševanje stresa med zaposlenimi; anketiranje zaposlenih z anonimnimi vprašalniki, da se ugotovi, kaj jih skrbi med delom; ocenjevanje izvedenih ukrepov in programov z zbiranjem povratnih informacij zaposlenih; spletna mesta, ki vse zaposlene obveščajo o vseh ukrepih in programih, ki se izvajajo na delovnem mestu in so namenjeni izboljšanju duševnega počutja; usposabljanje zaposlenih o tem, kako se spopadati s stresnimi situacijami; brezplačno svetovanje zaposlenim pri reševanju različnih težav v zvezi z zasebnim ali poklicnim življenjem, ki je po možnosti na voljo med delovnim časom.
Stres v delovnem okolju Stres na delovnem mestu lahko opredelimo kot škodljiv fizičen in čustven odziv, ki nastane, ko zahteve delovnega mesta ne ustrezajo zmogljivosti, sredstvom ali potrebam zaposlenega. Stres v delovnem okolju lahko poveča stopnjo poškodb in nesreč na delovnem mestu ter negativno vpliva na zdravje posameznika. Doživljanje stresa je za vsakega posameznika drugačno, saj ljudje v različnih situacijah reagirajo zelo raznoliko. Pri doživljanju in obvladovanju stresa je pomembno, kako se ljudje odzivajo na okoliščine in kako osebno ocenijo situacije. Doživljanje stresa lahko spremeni človekovo občutje, mišljenje in obnašanje. Ljudje, ki doživljajo visoko stopnjo stresa, se poslužujejo večje stopnje izostajanja z dela, pojavlja se fluktuacija, zamujanje, disciplinske težave, nadlegovanje, zmanjšana storilnost, nesreče, napake pri delu ter povišani stroški za nadomestila ali zdravstveno varstvo. Posameznik pa se s stresom sooča z različnimi čustvenimi odzivi (razdražljivost, tesnoba, težave s spanjem, depresija, izgorelost), kognitivnimi odzivi (težave s koncentracijo, spominom, učenjem novih stvari, sprejemanjem odločitev), vedenjskimi odzivi (zloraba drog, alkohola in tobaka, destruktivno obnašanje) in fiziološkimi odzivi (bolečine v hrbtenici, oslabljen imunski sistem, želodčni čir, bolezni srca).Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Stres. Sneto 08.05. 2013, z naslova: https://osha.europa.eu/sl/topics/stress
Dejavniki in vzroki, ki lahko povišajo stopnjo stresa na delu so prenaporno delo, pomanjkanje jasnih navodil, nerealno postavljeni časovni roki, pomanjkanje odločanja, negotovost, izolirani delovni pogoji, neustrezen nadzor in neustrezno urejeni prostori. Čeprav sta spolno nadlegovanje in diskriminacija pogosto izključena iz seznamov glavnih stresorjev, morata biti vključena v celovito analizo vzrokov za razvoj stresa na delovnem mestu. Spolno nadlegovanje je lahko povzročitelj stresa predvsem za ženske, diskriminacija pa za etnične manjšine predstavlja močnega napovedovalca stresorjev in zdravstvenih rezultatov, ki vključujejo slabo duševno zdravje. Stres se močno povezuje s pojavom številnih fizičnih bolezni kot tudi duševnih težav, kot so depresija, anksioznost in povečana stopnja samomora.
Globalna skrb o vplivu stresa na delovnih mestih se povečuje vključno z vprašanji povezanimi s spolom, etnično pripadnostjo, spolnim nadlegovanjem, nasiljem, mobingom na delovnem mestu, družino in podzaposlenostjo. Stres na delu je eden izmed vzrokov najpogostejših zdravstvenih težav na delovnih mestih v državah EU. Raziskave so pokazale, da v Evropi 28 % delovne populacije poroča o prisotnosti stresa pri svojem delu. V večini držav ni nikakršne zakonodaje, ki bi obravnavala in se navezovala na stres na delovnem mestu. Večina držav ima zahteve minimalnega standarda za vzdrževanje varnosti in zdravja pri delu. Ti standardi pa se večinoma osredotočajo na fizične vidike delovnega mesta in ne vključujejo eksplicitno psiholoških ali duševnih zdravstvenih vidikov delovnih pogojev.
Posledice duševnih motenj v delovnem okolju