Stanko Grafenauer, slovenski inženir rudarstva, mineralog in akademik, * 13. maj 1922, Ljubljana, † 7. avgust 2010.

Otroštvo Rodil se je v veliko družino kot osmi otrok do tedaj, tretji sin in - kar je pomembno, drugi otrok po koncu prve svetovne vojne, ko je že ponehalo najhujše medvojno pomanjkanje, Ljudmili Grafenauer (roj. Dolžan), učiteljici, in tedaj gimnazijskemu profesorju v Ljubljani, kasneje znanemu literarnemu zgodovinarju Ivanu Grafenauerju.

Njegov oče je bil sin koroškega narodnjaka, mežnarja in organista (in kasneje tudi kmeta, brez česar družina ne bi preživela prve svetovne vojne) pri (tedaj pri, zdaj v) Beljaku Miha Grafenauerja, kjer sta orgle postavila in kasneje razširila sorodnika Jožef in . Tako je oče Ivan od otroštva igral klaviature in godala, vsa družina pa je pela - glasba je bila v tej družini doma, in se je tudi Stanko naučil odlično igrati violino (in ko se je kasneje odločal o življenju v glasbi in med kamni - in se odločil za kamne, a pravzaprav - zlasti skupaj s hčerjo Ireno v veliki meri užil oboje). V isti družini, ki ji je šlo kljub plači gimnazijskega profesorja zlasti zaradi stroškov šolanja često na tesno (ko je bil Stanko otrok, je bilo otrok 13), sta od znanih zrasla tudi starejša sestra Marija Vogelnikova in starejši Bogo ter mlajši brat violončelist Gorazd Grafenauer, ki je pa oče kitarista Andreja Grafenauerja.

Ljudsko šolo je - kot njegovi starejše sestre in brata - obiskoval v Ljubljani v Marijanišču, nato pa obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani in tam 1941 maturiral.

Življenje in delo

Istega leta se je vpisal na rudarski oddelek na Tehniški fakulteti v Ljubljani, študij pa je prekinila druga svetovna vojna, med katero je bil interniran v Gonarsu in . Po diplomi leta 1948 je kot geolog deloval v rudniku svinca in cinka v Mežici in ter v Geološkem zavodu Makedonije v Skopju. V tem času je želja po razširjenju in poglabljanju znanja vodila tudi na Univerzo v Beogradu, kjer je leta 1955 dosegel naziv doktorja tehniških znanosti. Po vrnitvi v Slovenijo je med leti 1955 in 1961 ponovno delal Mežici.

Čeprav je bil vedoželjen in inovativen tudi pri tem, se že od začetka ni zadovoljil samo z delom rudarskega inženirja, ampak je začel sistematično preučevati nastanek rudišč, najprej v Mežici in Raduši, potem pa postopno v celotni geološki regiji. Pridobljeno razumevanje in poznavanje svinčevega in cinkovega orudenja mu je odprlo tudi vrata v svet, kjer je prispeval k poznavanju podobnih rudišč v Vzhodnih Alpah. V tem času je tudi lahko na Univerzi v Heidelbergu izpopolnil svoje znanje rudne mikroskopije in zlasti rentgenografije.

Leta 1959 je bil izvoljen za docenta za predmet Nauk o rudiščih na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo na Univerzi v Ljubljani. Pri tem se je z družino s tremi otroki vred preselil iz Mežice v Ljubljano v že tako polno, čeprav veliko stanovanje družine svojega očeta Medijatovi hiši, kar je imelo zlasti za množico otrok širše družine zanimive posledice.Opomba: tu pridejo viri in razširitev, ko pridem do tega, da to informacijo vključim v članek o Ivanu Grafenauerju in njegovi družini (vir bo Grafenauerjev zbornik - tako so se tja že prej za nekaj časa z družino večkrat priselili tudi drugi Grafenauerjevi otroci) Dve leti kasneje je bil izvoljen za isti predmet tudi na Katedri za mineralogijo in petrografijo pri Odseku za geologijo na Oddelku za montanistiko in do leta 1970 napredoval do rednega profesorja na njeni naslednici, Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Strokovno se je ukvarjal z raziskavami različnih mineralov in na tem področju uvajal nove merilne tehnike.

Za svoje delo je leta 1972 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Leta 1973 je postal izredni, leta 1981 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989 je bil tajnik IV. razreda - za naravoslovne vede - SAZU. Kot upokojenec je napisal zanimivo knjigo z recepti jedi, ki so jih pripravljali v njihovi družini.

Njegova hči je flavtistka Irena Grafenauer.

Iz bibliografije Objavil je več geoloških, petroloških in kristalografskih knjig in učbenikov, pa tudi precej člankov, tudi rudarskih, tako v strokovnih (Rudarsko metalurški zbornik (Ljubljana), Delo in varnost, Geologija (Ljubljana), Tehnika (Beograd), Min. metali. q. (kje? okrajšava za rudarsko metalurški četrtletnik, angleško)) kot v poljudnih glasilih (npr. Naši razgledi (Ljubljana)).

Pogoji nastopanja rude v zvezi z izpremembo sestava prikamnine pri Mežici : diplomsko delo, Grafenauer, Ljubljana, 1948

Mineraloško kemične značilnosti in sekundarne izpremembe kromitov Makedonije, s. n., [S. l., 1957] Hidrogeologija in njena uporaba v rudniku Mežica, [s.n.], [Ljubljana, 1959 Petrologija, FNT, Ljubljana, 1963 Mineraloško petrološko izrazoslovje, več avtorjev, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana, 1972 Kristalografija, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana, 1974 MEZOZOIK V SLOVENIJI : MAGMATSKE KAMNINE JELOVICE,POKLJUKE IN JULIJSKI- H ALP : 1.FAZA, RSS, Ljubljana, 1976 MEZOZOIK V SLOVENIJI : MAGMATSKE KAMNINE JELOVICE, POKLJUKE IN JULIJSKIH ALP : 2. FAZA : DRUGI DEL, RSS, Ljubljana, 1978 MEZOZOIK V SLOVENIJI : MAGMATSKE KAMENINE NA CERKLJANSKEM, RSS, Ljubljana, 1979 Rudna petrologija ultramafičnih kamnin Jugoslavije = Ore petrology of ultramafic associations in Yugoslavia, Academia Scientiarum et artium slovenica, Ljubljana, 1975 (večjezično) Sistematska mineralogija, več avtorjev, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana, 1977, (1984, takrat tudi hrvaška izdaja) V. mednarodna razstava mineralov = V. internationale Mineralienmesse : Tržič-Slovenija-Jugoslavija, 8. maja 1977, urednik, Društvo prijateljev mineralov in fosilov, Tržič, [1977?] Petrologija triadnih magmatskih kamnin na Slovenskem = Petrology of triassic igneous rocks in Slovenia (Yugoslavia), SAZU 1980 Mineralne surovine, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1985 Zbornik Ivana Rakovca = Ivan Rakovec volume, več avtorjev, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1985 Mineralne surovine, učbenik, Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 1986 | [1. nat.] | 297 str. Razvoj triadnih magmatskih kamnin v Sloveniji = The evolution of Triassic igneous rocks in Slovenia, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 2002

Kuhinja naše družine : več kot 850 slastnih jedi za vse priložnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006

Sklici

Viri

Kategorija:Rojeni leta 1922 Kategorija:Umrli leta 2010 Kategorija:Slovenski inženirji rudarstva Kategorija:Slovenski mineralogi Kategorija:Diplomiranci Tehniške fakultete v Ljubljani Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Monigo Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije