Tvorjenka je beseda, napravljena iz besedotvorne podstave in obrazila, npr. mizica, peka, nadučitelj, živinozdravnik, toplokrven, razbiti se, nato.Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 207. Tvorjenke so lahko vseh besednih vrst: samostalniki (mizica za majhna miza), pridevniki (drobcen za zelo droben), glagoli (spančkati za prijetno spati), prislovi (tu za na tem mestu) ...Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.
Besedotvorna podstava tvorjenke je tisti njen del, ki mu dodajamo obrazilo; obrazilo je desno ali priponsko (hišica), levo ali predponsko (prelep), vmesno ali medponsko (pravopis).Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 109–110. Na stiku med podstavo in obrazilom prihaja pogosto do glasovnih premen (knjiga – knjižica). V obrazilo se pretvarjajo trije elementi skladenjske podstave. To so jedro, odvisni del in skladenjska razmerja med njima, torej vezniki, predlogi in končnice. Izjema so priredne zloženke, pri katerih se v obrazili priredno vezalno razmerje, to je veznik in.
Ada Vidovič Muha uvaja glede na to, kateri del skladenjske podstave se obrazili, tvorjenke tipa A, B, C in Č.
Besedotvorne vrste Besedotvorne vrste so štiri: izpeljava, zlaganje, sestavljanje in sklapljanje; ustrezne tvorjenke imenujemo izpeljanke, zloženke, sestavljenke in sklopi. Vse tvorjenke delamo iz besednih zvez.
Izpeljanke Izpeljanke so tvorjenke, ki nastanejo z izpeljavo: eno sestavino dvodelne besednozvezne podstave zamenjamo s priponskim obrazilom ustreznega pomena: majhna zastava → zastavica izdelovalec dežnikov → dežnikar tak pred pragom → predpražen
Izpeljanke iz predložne/proklitične podstave lahko imajo tudi predpono (dokolenke).Toporišič J. Sestavljanke proti izpeljanke iz predložne/proklitične podstave. V: Besedjeslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC, 2006: 263–270.
Zloženke Zloženke dobimo z zlaganjem: dve sestavini, včasih tudi več, besednozvezne podstave povezujemo samo z medponskim obrazilom: zdravnik živine → živinozdravnik zelen in siv → zelenosiv
Če je besed v podstavi več, preostalo izrazimo še s priponskim obrazilom: kdor vodi vlak → vlakovodja
Sestavljenke Sestavljenke dobimo s sestavljanjem: eno sestavino besednozvezne podstave zamenjamo s predponskim obrazilom: nižji kuhar → podkuhar zelo star → prastar
Predpona je bodisi primarna (pre-, pra- ...) bodisi predložna/proklitična (pred-, ne- ...).
Sklopi Sklopi nastanejo s sklapljanjem: enote večdelne podstave enostavno sklopimo v novo besedo:Toporišič J. Besedotvorna teorija. V: Besedjeslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC, 2006: 133–143. oče naš → očenaš boja željen → bojaželjen
Pri t. i. kraticah besede podstave pred sklapljanjem primerno okrnimo: Teritorialna obramba okrnimo v T, O, nato sklopimo v TO Tovarna motorjev Sežana okrnimo v TO, MO, S, nato sklopimo v TOMOS
Sklici
Viri Ada Vidovič Muha. Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011.
Kategorija:Besedotvorje