Kačji ugriz je poškodba, ki nastane, ko kača zasadi zobe strupnike v telo žrtve. Ob tem lahko vanjo vbrizga strup, vendar to ni nujno (t. i. »suhi« ugriz). Kače naseljujejo vse celine razen Antarktike, vendar jih je večina nestrupenih.Grenc, 2009, str. 146. Strupeni ugriz služi kačam kot način lova plena, vendar se z njegovo pomočjo tudi branijo pred plenilci. Glede na to, da se strupenih kač pogosto ne da razlikovati od nestrupenih vrst ter da žrtev na začetku nemalokrat zgleda neprizadeto, je treba v primeru ugriza takoj poiskati zdravniško pomoč.Dart, Dally; 2011.
Število smrtnih izidov se zelo razlikuje glede na geografsko območje. Medtem ko je smrt zaradi kačjega ugriza relativno redka v Avstraliji, Evropi in Severni Ameriki, predstavlja v mnogih delih sveta, predvsem v podeželskih krajih s pomanjkljivo zdravstveno oskrbo v Indiji, Jugovzhodni Aziji in Afriki, resen javnozdravstveni problem.Grenc, 2009, str. 148. Vsako leto umre več kot 100.000 ljudi po vsem svetu,Auerbach, 2012. vendar se lahko nevarnost ugriza zmanjša z razmeroma preprostimi ukrepi, kot so zaščitna obuvala in izogibanje območij, naseljenih z nevarnimi vrstami kač. V Sloveniji so smrti zaradi kačjega ugriza redke."Strupene živali". UKC Ljubljana: Interna klinika - Center za zastrupitve. Pridobljeno dne 2013-08-18.
Teža klinične slike je odvisna od mnogih dejavnikov, med ostalim od vrste kače, količine vbrizganega strupa, mesta ugriza, starosti bolnika in pridruženih bolezenskih stanj. Večina ugrizov povzroči lokalne učinke, kot sta bolečina in oteklina. Pogosto se pojavijo tudi sistemski učinki, bodisi zaradi neposrednega delovanja toksinov bodisi zaradi preobčutljivostne reakcije, kar lahko privede do smrti zaradi odpovedi srčnožilnega sistema in/ali dihal. Prva pomoč se osredotoča na imobilizacijo prizadetega uda, pomiritev bolnika in hiter prevoz v zdravstveno ustanovo.Grenc, str. 150.
Taksonomija, razširjenost in anatomija strupenjač
Od približno 3.000 vrst kač je le okoli 15 % nevarnih človeku. Mednje spadajo predvsem predstavniki družin gadov (Viperidae), strupenih gožev (Elapidae) in morskih kač (Hydrophiidae). Človeku nevarne so nekatere vrste iz družine gožev (Colubridae), kot je afriški boomslang (Dispholidus typus), in zemeljskih gadov (Atractaspididae), kot je Atractaspis microlepidota. Družina gadov se deli na dve poddružini, in sicer na jamičarke (Crotalidae), med katere spadajo npr. klopotače, mokasinke (Agkistrodon) in suličarke (npr. ameriška suličarka), ter prave gade (Viperinae), kot sta npr. gabonski gad in navadni gad. Med strupene gože spadajo tajpani, koralne kače, kobre in mambe.
Kače poseljujejo vse celine razen Antarktike, posebno veliko gostoto in raznovrstnost dosegajo v tropih. Živijo v različnih območjih, od pragozdov in savan do puščav in gorovja. Nekatere naseljujejo celo drevesne krošnje (npr. zelene mambe) in morja.
Tipični strupni aparat kače je sestavljen iz dveh obušesnih (parotidnih) strupnih žlez (ki sta pravzaprav spremenjeni žlezi slinavki), ki sta obdani z mišično ovojnico. Izvodili povezujeta žlezi s strupnikoma – votlima zoboma v zgornji čeljusti. Pri gadih sta strupnika dolga in se šele tik pred ugrizom izravnata. Med mirovanjem sta pomaknjena v sluznični gubi pod ustnim nebom. Pri strupenih gožih in morskih kačah sta strupnika manjša in relativno fiksirana. Poseben primer predstavljajo določene vrste kober, kot je mozambiška kobra (Naja mossambica). Svoje žrtve ne ugrizne, ampak pljuva strup neposredno v oči, kar povzroči trenutno bolečino, solzenje, ohromitev očesnih mišic (oftalmoplegijo), zamegljen vid ali celo prehodno slepoto.
Razlikovanje med strupenimi in nestrupenimi kačami je lahko dokaj težavno. Gadi imajo trikotno obliko glave (imajo jo tudi mnoge nenevarne vrste) ter pokončne in špranjaste zenice. Pri jamičarkah sta prisotni še dve vdolbini na sprednjem delu glave, ki sta čutilni organ za toploto. Klopotače imajo na koncu repa rožene obročke v obliki ropotulje, s katero potresejo ob vznemirjenosti, čeprav klopotače največkrat napadejo brez opozorila, kar je v nasprotju s splošnim prepričanjem. Barvni vzorec lahko človeka zelo zavede, saj imajo nenevarne vrste kač pogosto podobne vzorce kot strupenjače; primer tega je podobnost med teksaško koralno kačo (Micrurus tener) in mehiško kraljevsko smokuljo (Lampropeltis triangulum campbelli).
V spodnji galeriji so prikazani predstavniki navedenih družin strupenjač.
Epidemiologija
V mnogih predelih sveta (predvsem pri državah v razvoju) prijava kačjega ugriza javnozdravstvenemu zavodu ni obvezna. Poleg tega nekateri štejejo vse ugrize, drugi samo ugrize z očitno zastrupitvijo, zato točnih epidemioloških podatkov za ves svet ni. Ocenjujejo, da se letno zgodi več milijonov kačjih ugrizov, (približno od 3 do 5 milijonov), od tega je polovica strupenih. Umre več deset tisoč ljudi (od 90.000 do 150.000). Med žrtvami prevladujejo otroci in starejši.
Večina ugrizov in smrti se zgodi predvsem na podeželju v tropskih območjih v južni Aziji, jugovzhodni Aziji in podsaharski Afriki. Med državami je najbolj prizadeta Indija, v kateri letno umre 10.000–15.000 ljudi.Kulandai Kasthuri, 2006, str. 139. Ugrizi so pogosti poleti, ko so kače najbolj aktivne in ljudje veliko časa preživijo na prostem. V razvitih državah med zastrupljenci prevladujejo najstniki in mlajši odrasli, pogosto pod vplivom alkohola (v ZDA je takih zastrupljencev več kot 40 %), ki se poskušajo igrati s kačo ali jo ujeti. Ugrizi uvoženih eksotičnih vrst kač so pogosti pri zaposlenih v živalskih vrtovih in pri amaterskih herpetologih. Več kot 95 % ugrizov se nahaja na udih.Kliegman, 2011.
Vzroka visoke umrljivosti in poznih posledic v državah v razvoju sta predvsem pomanjkljiva zdravstvena oskrba in infrastruktura ter pomanjkanje protistrupa. Razpoložljiv protistrup je velikokrat slabo izdelan in zato neučinkovit. V razvitih državah je situacija drugačna, saj je npr. v Evropi tveganje za ugriz majhno, zdravstvena oskrba boljša in razpoložljivost protistrupa večja. V ZDA umre manj kot 1 % zastrupljencev, ki prejmejo protistrup.
Mehanizem zastrupitve Kačji strup je zapletena mešanica več deset različnih sestavin, ki delujejo tako, da onesposobijo, ubijejo in delno prebavijo plen. Med ostalim ga sestavljajo encimi (npr. proteolitični encimi, hialuronidaza, fosfodiesteraze, hidrolaze in oksidaze), nizkomolekularni polipeptidi, glikoproteini, kovinski ioni, metaloproteini, aminokisline, ogljikovi hidrati in beljakovine s specifično toksično aktivnostjo (npr. fosfolipaza A2 z nevrotoksičnim učinkom) idr. V človeški žrtvi strup povzroči lokalni citotoksični učinek zaradi prebavnih encimov kot tudi hemotoksični, nevrotoksični, kardiotoksični in/ali nefrotoksični učinek.
Okoli ugriza se strup hitro razširi do limfnih žil in preko njih do krvnega obtoka. Strup s svojim encimskim delovanjem povzroči lokalno okvaro podkožja, mišic in kapilar, zaradi česar pričnejo iz žil izstopati plazma in krvne celice. Temu sledi nastanek otekline in podplutbe. Zaradi širjenja po limfnem sistemu pride do vnetja žil in bezgavk (limfangiitis in limfadenitis). Sistemski učinki so kombinacija delovanja encimov (npr. motnje strjevanja krvi oziroma koagulacije), sproščanja endogenih snovi, kot so histamin, bradikinin, prostaglandini in serotonin (padec krvnega tlaka oziroma hipotenzija, prebavni zapleti in preobčutljivoste reakcije) ter delovanja beljakovin s specifičnim toksičnim učinkom na kri, živčevje, srce in ledvice. Do poškodbe ledvic lahko pride tudi posredno zaradi hipotenzije, motenj strjevanja krvi in mioglobinurije (prisotnost mioglobina v urinu). Večsistemsko delovanje je značilno npr. za jamičarke, kar pomeni, da je napačno poimenovati kačji strup kot »nevrotoksin«, »kardiotoksin« ipd. Celokupni učinek na žrtev je torej odvisen od relativnega deleža določenih sestavin v strupu, kar je odvisno od vrste kače in njene starosti ter od krajevnih in sezonskih razlik.
Diagnoza thumb|right|275px|Najpogostejši znaki in simptomi kačjega ugriza, ki se lahko med različnimi vrstami kač močno razlikujejo Klinični znaki in simptomi thumb|200px|right|Obsežna nekroza tkiv pri 11-letnem dečku zaradi ugriza ameriške suličarke po dveh tednihNorris, R. (2004). "Venom Poisoning in North American Reptiles". V: The Venomous Reptiles of the Western Hemisphere. Ithaca in London: Comstock Publishing Associates. Teža klinične slike je odvisna od mnogih dejavnikov. Na eni strani so vrsta in velikost kače, čas, ki je pretekel od ugriza in značilnosti ugriza, tj. mesta (večja nevarnost je ugriz v predel glave in vratu), količine vbrizganega strupa in globine ter števila ugrizov. Na drugi strani je bolnik – njegova starost in telesna masa in morebitna pridružena bolezenska stanja. Posledice ugriza so pri manjših otrocih bolj dramatične. Čas do nastopa znakov in simptomov je pri različnih vrstah kač različen: pri kobrah lahko nastopijo že po 5 minutah, pri krajtih (Bungarus) lahko šele po 10 urah.Kulandai Kasthuri, 2006, str. 140. Najpogostejši simptom vseh ugrizov kač so neobvladljiv strah oziroma panika in čustvena nestabilnost, kar zaradi sproženja avtonomnega živčevja povzroči slabost, bruhanje, drisko (diarejo), vrtoglavico, omedlevico, pospešen srčni utrip (tahikardijo) ter hladno in potno kožo.
Lokalni učinki Pri večini ugrizov kač, ne glede na to, ali gre za strupeno ali za nestrupeno vrsto, se pojavi lokalni učinek. Pri večini primerov (tj. nad 90 %) se pojavita blažja bolečina in rdečina, čeprav je to odvisno od mesta ugriza. Sled ugriza predstavljata dve ranici, med sabo oddaljeni okoli pol centimetra, ki krvavita le malo ali nič. Ranic je lahko več v primeru večkratnega ugriza. Po spodletelem ugrizu je lahko le ena ranica ali samo praska.
Ugrizi gadov in nekaterih kober so zelo boleči in lahko močno otečejo že po petih minutah, ob ugrizu se lahko pojavijo vodeni mehurji. Oteklina (edem) se hitro širi in lahko v hujših primerih zajame celoten ud, pri majhnih otrocih pa celotno telo. Oteklini se praviloma pridruži še obsežna podplutba. Bolečina se stopnjuje ob premikanju uda in širjenju otekline. Posebno nevaren je ugriz v predel vratu in glave, saj lahko oteklina povzroči zaporo dihalne poti. Zaradi širjenja strupa po mezgovnih (limfnih) žilah pride do njihovega vnetja (limfangiitis) ter do vnetja področnih bezgavk (limfadenitis), ki se kaže z njihovo bolečino in oteklostjo.Clark, 2012.Grenc, 2009, str. 149. Lokalni učinki pri strupenih gožih velikokrat niso izraziti in velikokrat ne povzročijo bolečine, kar velja tudi za nekatere klopotače.
Suhi ugrizi in ugrizi, ki jih povzročijo nestrupene kače, lahko navkljub popolni odsotnosti lokalnih (razen sledi ugriza) in sistemskih učinkov povzročijo resno poškodbo, predvsem zaradi okužbe z bakterijami (npr. Clostridium tetani), ki se prenesejo preko kačje sline in zob. Suhi ugrizi so pri strupenjačah dokaj pogosti, saj predstavljajo pri jamičarkah okoli 25 % vseh ugrizov, pri kobrah okoli 45 % in pri morskih kačah 75 %. V splošnem se ocenjuje, da je takšnih ugrizov 10–50 %. Suhi ugriz lahko potrdimo, ko je preteklo 8–12 ur, ne da bi se pokazal kakršenkoli znaki ali simptom.
Sistemski učinki Pri ugrizih gadov se sistemski učinki velikokrat pokažejo v obliki prizadetosti prebavnega trakta, torej kot slabost, bruhanje, driska in bolečine v trebuhu. Prizadetost obtočil se predvsem kaže s padcem krvnega tlaka (hipotenzijo) in posledičnim šokom, včasih celo z motnjami prevajanja impulzov med preddvori in prekati na srcu (atrioventrikularni blok) in akutnim miokardnim infarktom. Prizadetost živčevja se kaže kot zaspanost, vrtoglavica, nezavest, krči in prizadetost možganskih živcev. Pri dihalih se pojavi predvsem zoženje in/ali zapora dihalne poti. Zaradi razkroja skeletnih mišic (rabdomiolize) in šoka lahko pride do akutne ledvične odpovedi. Poleg tega se lahko pojavijo vročina, prekomerno znojenje, krvavitve (npr. iz oči in ušes) in kovinski okus, predvsem pri klopotačah.