Pertinaks (latinsko ), rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 193,Thomas (1853), History of the Roman Empire from the time of Vespasian to the Extinction of the Western Empire, str. 158. * 1. avgust 126, Alba Pompeia, Italija, † 28. marec 193, Rim, Italija.
Bil je prvi cesar v nemirnem letu petih cesarjev. Kot visoka vojaška in senatorska osebnostBowman, str. 1. je poskušal ponovno vzpostaviti disciplino v pretorsko gardo, ki se je zatem uprla in ga ubila. Nasledil ga je Didij Julijan, čigar vladavina je bila enako kratka.
Življenjepis Obdobje do prihoda na prestol Njegova kariera pred prihodom na rimski prestol je dokumentirana v Historii Augusti in potrjena na več napisih. Rojen je bil v Albi Pompei v ItalijiKasij Dion, 74:3. kot sin svobodnjaka Helvija Sukcesa.Historia Augusta, Pertinax, 1:1. Svojo kariero je začel kot učitelj gramatike (grammaticus),Canduci, str. 50. potem pa se je odločil za bolj obetavno službo v vojski in s pomočjo pokroviteljev postal častnik v kohorti.Historia Augusta, Pertinax, 1:6.
V partski vojniHistoria Augusta, Pertinax, 2:1. se je izkazal za sposobnega častnika in zato večkrat napredoval. Po premestitvi v Britanijo, kjer je bil vojaški tribun VI. legije Victrix,Birley, str. 173. in Panonijo, je služboval kot prokurist v Dakiji. Historia Augusta, Pertinax, 2:4. Med vladanjem Marka Avrelija je postal žrtev dvornih spletk, vendar je bil kmalu zatem poklican na pomoč Klavdiju Pompejanu v markomanskih vojnah.Kasij Dion, 74:3. Leta 175 je za zasluge dobil položaj konzula in poveljnika pretorske gardeMeckler, [www.roman-emperors.org/pertinax.htm] in bil zatem do leta 185 guverner province Gornje in Spodnje Mezije, Dakije in Sirije in nazadnje Britanije.
V 180. letih je prevzel ključno vlogo v rimskem senatu, dokler ga ni pretorski prefekt Sekst Tigidij Peren prisilil na umik iz javnega življenja.Historia Augusta, Pertinax, 3:3. Umaknil se je v rojstni kraj, od koder so ga po treh letih poklicali v Britanijo, da bi zatrl upor v rimski vojski.Kasij Dion, 74:4. Poskušal je pomiriti neposlušne vojake, vendar je ena od uporniških kegij napadla njegovo osebno stražo in ga težko ranila.Birley, str. 174. Ko si je opomogel, je strogo kaznoval upornike in pridobil še večji ugled strogega vojaškega poveljnika. Zaradi ostrih postopkov je bil v armadi vedno bolj nepriljubljen in osovražen, zato je moral leta 187 odstopiti.Historia Augusta, Pertinax, 3:10.
Po odstopu je leta 188-189 služboval kot prokonzul AfrikeHistoria Augusta, Pertinax, 4:1. in nato v rimski mestni prefekturi.Victor, 18:2. V drugem konzulskem mandatu je bil skupaj s cesarjem Komodom vojni ordinarij.
Cesar
left|thumb|Pertinaksov aureus
Ko je Komodovo vedenje na začetku 190. let postalo vedno bolj nepredvidljivo, se je Pertinaks verjetno vpletel v zaroto, ki je privedla do njegovega atentata 31. decembra 192. Zaroto so izpeljali pretorski prefekt Kvint Emilij Let, cesarjeva ljubica Marcija in njegov komornik Elekt. Po umoru je Pertinaks, ki je bil takrat mestni prefekt, odšel v tabor pretorske garde in se naslednje jutro razglasil za cesarja.Historia Augusta, Pertinax, 4:5.
Njegova kratka vladavina, ki je trajala samo 86 dni, ni bila lahka. Pokušal je posnemati zmerne metode Marka Avrelija in reformirati dobave žita mestu Rimu (alimenta), vendar je v številnih krogih naletel na nasprotovanja.Gibbon, 4. poglavje.
Antični pisci podrobno poročajo, da je pretorska garda po prihodu na prestol od njega pričakovala velikodušne ugodnosti. Ker se to ni zgodilo, so razočarani gardisti začeli rovariti in ga prisilili, da je prodal vse Komodovo premoženje,Bowman, str. 2. vključno s konkubinami, ki jih je imel mladi cesar za svojo zabavo.Kasij Dion, Dio, 74:5.Historia Augusta, Pertinax, 7:8. Prevrednotil je rimsko valuto in vsebnost srebra v denariju povečal s 74 na 87%, tako da se je masa srebra v njem povečala z 2,22 na 2,75 g.Tulane University, Roman Currency of the Principate .
Njegova denarna reforma je bila modra in daljnovidna, vendar ni preživela njegove smrti. Ker je med razvajenimi pretorijanci poskušal uvesti strožjo vojaško disciplino,Zosim, 1:8. so ga že na začetku marca, medtem ko je v Ostii pregledoval pošiljke žita, poskušali vreči s prestola in ga zamenjati s konzulom Kvintom Sosijem Falkonom.Kasij Dion, 74:8. Zarota zaradi izdaje ni uspela. Falcon sam je bil pomiloščen, več v zaroto vplatenih častnikov pa je bilo usmrčenih.Historia Augusta, Pertinax, 10:4.
28. marca 193 je bil Pertinaks v svoji palači, ko je, po pisanju Historiae Augustae, vanjo vdrla skupina tristo vojakov pretorska garde.Historia Augusta, Pertinax, 11:1. Kasij Dion trdi, da jih je bilo samo dvesto.Kasij Dion, 74:9. Antični viri poročajo, da zato, ker so dobili samo polovico svoje obljubljene plače. Kasij Dion, 74:8. Pertinaksovi osebni stražarji se jim niso mogli upreti. Pertinaks je na pogajanja z gardisti poslal Kvinta Emilija Leta, ki je, namesto da bi se pogajal, izdal cesarja in prestopil na stran upornikov.Historia Augusta, Pertinax, 11:7. Pertinaksu so svetovali, naj pobegne. Cesar se je poskušal z uporniki pogoditi, kar mu je skoraj uspelo, potem pa ga je eden od vojakov podrl na tla.Kasij Dion, 74:10.
Pertinaks se je že ob prevzemu oblasti zavedal nevarnosti, da ga lahko ubijejo. Da bi se izognil posledicam svojega atantata, niti ženi niti sinu ni podelil cesarskega naslova, svojega tasta Tita Flavija Sulpicijana pa je kljub temu imenoval za prefekta mesta Rima.
Posledice Pretorska garda je po njegovi smrti na dražbi za cesarja izbrala senatorja Didija Julijana, kar je sprožilo kratko nasledstveno državljansko vojno in še isto leto zmago Septimija Severja.Kasij Dion, 74:17:4.
Septimij Sever je po prihodu v Rimu priznal Pertinasa za legitimnega cesarja in dal usmrtiti vojake, ki so ga ubili, pritisnil na senat, da so ga deificirali in organizirali njegov državniški pogreb. Historia Augusta, Pertinax, 15:1. Poleg tega je kot del svojega imena privzel vzdevek Pertinaks.Historia Augusta, Pertinax, 15:2. Nekaj časa so na obletnico Pertinaksovega imenovanja za cesarja in na njegov rojstni potekale javne igre.Historia Augusta, Pertinax, 15:5.
Sklici
Viri Primarni viri Historia Augusta, Pertinaks, (angleški prevod Historiae Augustae) Kasij Dion, Rimska zgodovina, 74. knjiga, penelope.chicago.edu Avrelij Viktor,Epitome de Caesaribus, angleški prevod Epitome de Caesaribus Zosim, "Historia Nova", Historia Nova
Sekundarni viri M. Meckler, Pertinax (193 A.D), De Imperatoribus Romanis A.K. Bowman, The Cambridge Ancient History: The Crisis of Empire, A.D. 193–337, Cambridge University Press, 2005. A. Birley, The Roman government of Britain, Oxford University Press, 2005.
E. Gibbon, Decline and Fall of the Roman Empire, 1788.
Kategorija:Rimski cesarji v 2. stoletju Kategorija:Uzurpatorji Kategorija:Umorjeni vladarji Kategorija:Rimski konzuli