thumb|250px|Bronasti mernik (modius) iz 4. stoletja n. št. z napisom, da ustreza cesarskim predpisom o merah in utežeh
Antični rimski merski sistem je bil zasnovan na helenskem merskem sistemu z egipčanskimi, hebrejskimi in mezopotamskimi primesmi. Bil je razmeroma skladen in dobro dokumentiran.
Dolžina Rimska enota za dolžino je bil pes ali rimski čevelj. Raziskave njegove povezave z angleškim čevljem segajo nazaj vsaj do leta 1647, ko je John Greaves objavil svojo Razpravo o rimskem čevlju.J. Greaves (1647), A discourse of the Romane foot and denarius; from whence, as from two principles, the measures and weights used by the ancients may be deduced, London, William Lee. Greaves je leta 1639 obiskal Rim in med rugim izmeril čevelj na nagrobniku Tita Stalija Apra, čevelj na Kosucijevem kipu, Vespazijanov kongij, katerega je pred njim izmeril španski jezuitski učenjak Juan Bautista Villalpando, številne medeninaste merilna palice, ki jih je odkril v rimskih ruševinah, tlakovce v Panteonu in drugih antičnih rimskih zgradbah in razdalje med miljniki na Apijevi cesti. Ugotovil je, da je Kosucijev čevelj "pravi rimski čevelj". Svoje meritve je primerjal z železnim standardnim angleškim čevljem iz londonske mestne hiše in objavil naslednjo primerjavo:
+Vrednosti antičnega rimskega čevlja, ki jih je določil Greaves leta 1639 Vir Vrednost v angleških čevljih Metrični ekvivalentčevelj na Kosucijevem kipu0,967 294,7 mm čevelj na Stacilijevem spomeniku 0,972 296,3 mm čevelj Juana Bautista Villalpanda, izračunan iz Vespazijanovega kongija0,986 300,5 mm • Metrični ekvivalenti so približni.
Smith (1851) je objavil vrednost 0,9708 angleškega čevlja ali približno 295,9 mm.W. Smith, C. Anthon (1851), A new classical dictionary of Greek and Roman biography, mythology, and geography, ki se delno sklicuje na Dictionary of Greek and Roman biography and mythology, New York, Harper & Bros, tabele na str. 1024–1030. Sedanja splošno sprejeta vrednost rimskega čevlja je 296 mm.W.L. Hosch, urednik (2010), The Britannica Guide to Numbers and Measurement, New York, Britannica Educational Publications, 1. izdaja, str. 206, ISBN 978-1-61530-108-9.
Rimski čevelj se je delil ali kot grški pous na 16 digiti (prst) ali na dvanajst unciae (palec). Frontin v 1. stoletju n. št. piše, da se je digitus uporabljal v Kampaniji in večjem delu Italije.Sextus Julius Frontinus, De aquis (O vodi), 1:24. Osnovne antične rimske mere za dolžino so bile:
+Antične rimske dolžinske enote Rimska enota Slovensko ime Razmerje Angleški ekvivalent Metrični ekvivalent Opis digitusprst pesa0,0607 čevlja (0,728 palca)18,5 mm uncia ali pollex palec pesa0,0809 čevlja (0, 971palca) 24, mm palmus širina dlani pesa0,243 čevlja74 mm palmus major dolžina dlani pesa0,728 čevlja222 mm v poznem obdobju pes čevelj 1 pes0, 971 čevlja296 mm palmipes 1 pedes1,214 čevlja370 mm cubitus komolec 1 pedes1,456 čevlja444 mm gradus ali pes sestertius korak 2 pedes2,427 čevlja 0,74 m passus (dvojni) korak 5 pedes4,854 čevlja1,48 m decempeda ali pertica merilna palica 10 pedes9,708 čevlja 2,96 m actus (dolžinski) 120 pedes116,496 čevlja35,5 m stadium stadij 625 pedes607,14 čevlja 190,5 m mille passuum ali milliariumA. Kamm (2008), The Romans: an introduction, Routledge, str. 144, ISBN 978-1-134-04799-4. Pridobljeno dne 10. decembra 2011.D. Mattingly (2008), An Imperial Possession: Britain in the Roman Empire, 54 BC – AD 409, Penguin, str. 146. ISBN 978-0-14-014822-0. Pridobljeno dne 10. decembra 2011.A. Goldsworthy (2008), Caesar: Life of a Colossus, Yale University Press, str. 210. ISBN 978-0-300-12689-1. Pridobljeno dne 10. decembra 2011. milja 5000 pedes4854 čevljev (0,919 standardne milje) 1,48 km gallic leuga liga 7500 pedes7281 čevljev (1,379 standardne milje)2,22 km• Vsi podatki, razen posebej označenih, so iz Smith (1851).Angleški in metrični ekvivalenti so približni, izračunani iz razmerja 1 pes = 0,9708 angleškega čevlja = 296 mm.
Ploščina Najpogostejše antične rimske ploščinske enote so bile: +Antične rimske ploščinske enote Rimska enota Slovensko ime Razmerje Metrični ekvivalent Opis pes quadratus kvadratni čevelj 1 pes² 0,0876 m² scrupulum ali decempeda quadrata 100 pedes² 8,76 m²kvadrat standardne 10 čeveljske merilne palice actus simplex 480 pedes² 42,1 m²4 × 120 pedesLucius Junius Moderatus Columella (1745), L. Junius Moderatus Columella of Husbandry, London, A. Millar, XIV, 600, str. 208–216. uncia 2400 pedes² 210 m² clima 3600 pedes² 315 m²60 × 60 pedes actus quadratus ali acnua 14400 pedes² 1262 m² v Galiji so jo imenovali tudi arpennis jugerum 28800 pedes² 2523 m² heredium 2 jugera 5047 m² centuria 200 jugera 50,5 hapred tem 100 jugera saltus 800 jugera 201,9 ha • Vsi podatki, razen posebej označenih, so iz Smith (1851). Metrični ekvivalenti so približni, izračunani iz razmerja 1 pes = 296 mm.
Columella v svoji De re rustica opisuje tudi druge merske enote za ploščino, med njimi porca (180 × 30 rimskih čevljev = približno 473 m²), ki so jo uporabljali v Betiki, in galski candetum ali cadetum, ki je imel v mestu osnovo 100 čevljev, na podeželju pa 150 čevljev. Columella daje tudi uncijsko delitev jugeruma, ki jo je v naslednji tabeli prikazal neznan prevajalec Millarjeve izdaje iz leta 1745:
+Uncijska delitev jugeruma Rimska enota Rimski kvadratni čevelj Ulomljeni del jugeruma Metrični ekvivalent Opis dimidium scrupulum 50 4,38 m² scrupulum 100 8,76 m² duo scrupula 200 17,5 m² sextula 400 35,0 m² sicilicus 600 52,6 m² semiuncia 1200 105 m² uncia 2400 210 m² sextans 4800 421 m² quadrans 7200 631 m² triens 9600 841 m² quincunx (kvinkus) 12000 1051 m² semis 14400 1262 m² = actus quadratus septunx 16800 1472 m² bes 19200 1682 m² dodrans 21600 1893 m² dextans 24000 2103 m² deunx 26400 2313 m² jugerum 28800 1 2523 m² • Vsi podatki, razen posebej označenih, so iz Smith (1851). Metrični ekvivalenti so približni, izračunani iz razmerja 1 pes = 296 mm.
Prostornina Prostorninske enote za tekočine in razsute snovi so temeljile na sekstariju. Ker se ni ohranil noben primerek standarda, strokovnjaki domnevajo, da je meril od 0,53 lInc NetLibrary, Encyclopædia Britannica almanac 2008, str. 162, ISBN 978-1-59339-475-2. Pridobljeno 9. decembra 2011. do 0,58 l.R.E. Zupko (1977), British weights & measures: a history from antiquity to the seventeenth century, University of Wisconsin Press, str. 7. Pridobljeno 9. decembra 2011. Cardarellijeva vrednost je 0,54928 l.F. Cardarelli, M.J. Shields, prevajalec (2003), Encyclopaedia of Scientific Units, Weights and Measures: Their SI Equivalences and Origins, London, Berlin, Heidelberg, Springer Verlag, 9781852336820, str. 74–75.
Ker so Rimljani sekstarij definirali kot kvadrantne amfore, ki je merila en kubični čevelj, je pri vrednosti 1 čevelj = 296 mm sekstarij meril približno 540,3 ml, kar se ujema s predpostavljeno vrednostjo.
Enote za tekočine thumb|250px|Mensa Ponderaria - kalibracijska miza za preverjanje prostornin (Mestni muzej "Dörndl", Wiesloch
Rimski vrč, tako imenovana kvadrantna amfora, je merila en kubični čevelj. Manjši congius je meril pol kubičnega čevlja.
+Antične rimske merske enote za tekočine Rimska enota Slovensko ime Razmerje Metrični ekvivalent Opis ligula sekstarija11,4 ml cyathus sekstarija45 ml acetabulum sekstarija;68 ml quartarius sekstarija136 ml hemina ali cotila sekstarija273 ml sextarius546 ml kongija congius 6 sekstarijev3,27 l urna 4 kongije13,1 l amphora 8 kongijev26,2 l culeus 160 kongijev524 l • Vsi podatki, razen posebej označenih, so iz Smith (1851). Metrični ekvivalenti so približni.
Enote za suhe snovi
+Merske enote za suhe snovi Rimska enota Slovensko ime Razmerje Metrični ekvivalent Opis ligula sekstarija11,4 ml cyathus sekstarija45 ml acetabulum sekstarija68 ml quartarius sekstarija136 ml hemina ali cotila sekstarija273 ml sextarius546 ml kongija semimodius 8 sekstarija 4,36 l modius 16 sekstarijev8,73 l • Vsi podatki, razen posebej označenih, so iz Smith (1851). Metrični ekvivalenti so približni.
Masa Enote za maso so večinoma temeljile na faktorju 12. V Rimski republiki so se imena nekaterih enot za maso uporabljala tudi za poimenovanje kovancev, ki so imeli enake ulomljene vrednosti večjih osnovnih enot: libra za maso se je za kovance imenovala as. Sodobne ocene kažejo, da je libra tehtala 322 do 329 gramov. Njena trenutna splošno sprejeta vrednost je 5076 granov (zrn) ali 328,9 gramov.F.G. Skinner (1967), Weights and measures: their ancient origins and their development in Great Britain up to A.D. 1855, H.M.S.O., str. 65. Pridobljeno dne 9. decembra 2011.
Uncijalna delitev libre je bila: + Uncijalna delitev libre Rimska enota Slovensko ime Razmerje Metrični ekvivalent Opis uncia rimska unča libre 27,4 g sescuncia ali sescunx libre 41,1 g sextans libre 54,8 g quadrans ali teruncius libre 82,2 g triens libre 109,6 g quincunx libre 137,0 g semis ali semissis libre 164,5 g septunx libre 191,9 gbes ali bessis libre 219,3 g dodrans libre 246,7 g dextans libre 274,1 g deunx libre 301,5 g as ali libra rimski funt 328,9 g • Vsi podatki, razen posebej označenih, so iz Smith (1851). Metrični ekvivalenti so približni, izračunani iz razmerja 1 libra = 328,9 g.
Delitev uncije:
+ Delitev uncije Rimska enota Slovensko ime Razmerje Metrični ekvivalent Opis siliqua uncije 0,19 g obolus uncije 0,57 g scrupulum uncije 1,14 g semisextula uncije 2,28 g sextula uncije 4,57 g sicilicius uncije 6,85 g duella uncije 9,14 g semuncia uncije 13,7 g uncia rimska unča 27,4 g• Vsi podatki, razen posebej označenih, so iz Smith (1851). Metrični ekvivalenti so približni, izračunani iz razmerja 1 libra = 328,9 g.
Čas Leta Rimljani so imeli zapleten koledar, katerega so leta 45 pr. n. št. zamenjali z julijanskim koledarjem. V julijanskem koledarju je imelo navadno leto 365 dni, prestopno leto pa 366 dni. Od leta 45 pr. n. št. do leta 1 n. št. so prestopna leta vrivali v nepravilnih intervalih, od leta 4. n. št. dalje pa so si prestopna leta sledila v pravilnih štiriletnih intervalih. Leta so številčili bolj redko in so jih namesto tega določali z imeni konzulov za tisto leto. Kadar so okoliščine zahtevale številko leta, so uporabljali grške olimpijade ali število let od ustanovitve Rima (ab urbe condita) leta 753 pr. n. št.. V srednjem veku so številčenje let spremenili v Anno Domini.
V večjem delu sodobnega sveta se uporablja gregorijanski koledar, ki se od julijanskega razlikuje po tem, da vsaka štiri stoletja preskoči tri prestopna leta, s čimer se bolj približa dolžini tropskega leta.
Teden Rimljani so dneve združevali v osemdnevne cikle, imenovane nundina. Vsak osmi dan je bil semanji dan.
Astrologi so neodvisno od nundinae uporabljale sedemdnevni cikel, imenovan hebdomada, v katerem so posamezni dnevi predstavljali enega od sedmih klasičnih planetov. Prvi dan v tednu je bil Saturnov dan, kateremu so sledili Sončev, Lunin, Marsov, Merkurjev, Jupitrov in Venerin dan. Domneva se, da se je astrološki dan začel s sončnim vzhodom. Sedemdnevni koledar, ki se je začenjal v soboto zvečer, so uporabljali tudi Judje. Sedmi dan v tednu se je imenoval šabat, druge dneve v tednu pa so številčili. Izjema je bil petek, ki se je imenoval parasceve (priprava) ali šesti dan. Judovski dnevi so se začenjali s sončnim zahodom. Kristjani so privzeli judovski sedemdnevni teden. Prvi dan v tednu je bila Dominica ali Gospodov dan. Konstantin Veliki je v čast Neosvojenega sonca, varuha svoje družine, leta 321 nedeljo razglasil za dela prost dan, s čimer je v rimsko družbo uvedel sedemdnevni teden.
Ure Rimljani so dan delili na dvanajst horae ali ure, ki so se začele šteti zjutraj in končale zvečer. Noč je bila razdeljena na štiri straže. Dolžne ur so bile odvisne od letnega časa: pozimi, ko je dan krajši, so bile krajše, poleti pa daljše. Straže so bile pozimi ustrezno daljše, poleti pa seveda krajše.
Astrologi so sončni dan delili na 24 enako dolgih ur, ki so postale osnova za srednjeveško uro in sodobni 24 urni srednji sončni dan.