Diana Spencer

Diana Spencer, valižanska princesa, znana tudi kot Diana Frances Spencer, princesa Diana, Lady Diana oziroma okrajšano Lady Di, valižanska princesa, * 1. julij 1961, Sandringham, Norfolk, Anglija, † 31. avgust 1997, Pariz, Francija.

Diana Spencer je bila prva žena takratnega valižanskega princa in prestolonaslednika Karla, danes kralja Karla III., najstarejšega otroka britanske kraljice Elizabete II.

Rodila se je v britanski plemiški družini kot četrti otrok in tretja hči Johna Spencerja, vikonta Althorpa, in Frances Roche. Odraščala je v Park Housu, ki se nahaja na posestvu Sandringham, in se izobraževala v Angliji ter Švici. Leta 1975, ko je njen oče podedoval naslov grofa Spencerja, je postala Lady Diana Spencer. V javnosti je postala znana februarja 1981, ko je bila objavljena njena zaroka s princem Karlom.

Njeno poroko s princem 29. julija 1981, ki je potekala v stolnici sv. Pavla, je preko televizije spremljalo več kot 750 milijonov ljudi. S poroko je postala valižanska princesa, vojvodinja Cornwalla, vojvodinja Rothesaya in grofica Chesterja. V zakonu je rodila dva sinova, princa Williama in Harryja, ki sta prišla na drugo in tretje mesto v liniji nasledstva britanskega prestola. Kot žena prestolonaslednika je Diana prevzela nekatere dolžnosti in zastopala kraljico v tujini. Dejavna je bila tudi na dobrodelnem področju in je med drugim podpirala Mednarodno kampanjo za prepoved protipehotnih min.

Diana je ostala pod drobnogledom medijev tudi po ločitvi od princa 28. avgusta 1996, ki je sledila izvenzakonskim aferam obeh partnerjev. Zanimanje za njeno življenje ni ugasnilo niti po njeni smrti v prometni nesreči v Parizu 31. avgusta 1997. Njen pogreb je bil eden najvidnejših dogodkov v zgodovini televizije.

Zgodnje življenje

Diana Spencer se je rodila 1. julija 1961 v dvorcu Park House v Sandringhamu, Norfolk.Morton, stran 70. Bila je četrta od petih otrok Johna Spencerja, vikonta Althorpa (1924–1992) in njegove prve žene Frances, rojene Roche (1936–2004).Morton, stran 70-71. Družina Spencer je bila že več generacij tesno povezana z britansko kraljevo družino.Brown, stran 32-33. Obe Dianini babici sta kot dvorni dami služili kraljici Elizabeti, materi kraljice Elizabete II.Bradford, stran 2. Spencerjevi so čakali fanta, ki bi nadaljeval družinsko linijo, zato niso imeli pripravljenega imena. Hči je tako dobila ime teden dni po rojstvu, in sicer Frances po materi in Diana po daljni sorodnici Diani Russell, vojvodinji Bedfordski, ki je bila pred poroko prav tako imenovana Lady Diana Spencer.Morton, stran 71.

Krščena je bila 30. avgusta 1961 v cerkvi sv. Marije Magdalene v Sandringhamu ob navzočnosti bogatih botrov. Imela je dve sestri, Sarah in Jane, in brata Charlesa.Brown, stran 37-38. En brat John je umrl kmalu po rojstvu, eno leto pred Dianinim.Brown, stran 37. Želja po moškem potomcu je slabo vplivala na zakon Spencerjevih. Frances je bila domnevno poslana na eno od klinik v London za določitev vzroka »problema«. Dianin mlajši brat Charles je ta dogodek pozneje opisal kot ponižujočega in najverjetnejši vzrok za poznejšo ločitev. Diana je odraščala v rojstnem kraju na kraljevskem posestvu Sandringham v hiši Park House,Brown, stran 41. ki jo je družina Spencer imela najeto od kraljice Elizabete II. Kraljeva družina je vsako leto nekaj časa prebila v sandringhamskem dvorcu v bližini, zato se je Diana kot otrok lahko igrala s princema Andrewom in Edwardom.Bradford, strani 2 in 20.

Diana je bila stara sedem let, ko sta se njena starša ločila.Brown, stran 42. Njena mati se je leta 1969 poročila s Petrom Shand Kyddom.Bradford, strani 40 in 42. V času ločitve je Diana živela z materjo. Božične praznike leta 1967 je preživela pri očetu, ki je nato zavrnil njeno vrnitev k materi. Kmalu zatem je dobil skrbništvo nad Diano tudi s podporo svoje nekdanje tašče in Dianine babice Ruth, baronice Fermoy.Brown, stran 40-41. Leta 1976 se je oče poročil z Raine, grofico Dartmouthsko,Bradford, stran 25. edino hčerko Alexandra McCorquodalea in pisateljice Barbare Cartland. Poročila sta se v Caxton Hallu v Londonu.Bradford, stran 34. Dianin odnos z mačeho je bil zelo slab. Z Raine sta se pogosto skregali in ob eni izmed priložnosti jo je Diana potisnila po stopnicah navzdol. Diana je pozneje svoje otroštvo opisala kot zelo nesrečno in nestabilno. Leta 1975 je oče po smrti svojega očeta postal osmi grof Spencer, Diana pa Lady. Družina se je preselila v družinski dvorec Althorp v Northamptonshiru.Bradford, stran 29.

Izobrazba in kariera

Kot otroka višjega sloja je Diano najprej izobraževala njena guvernanta Gertrude Allen. Nato je bila vpisana na zasebno šolo v Gaytonu v Norfolku. Ko je bila stara 9 let, so jo prepisali na dekliško šolo Riddlesworth Hall School,Bradford, stran 21-22. leta 1973 pa na dekliško šolo v Sevenoaksu v Kentu, kjer se je pridružila svojim sestram.Bradford, stran 23. Kot učenka ni blestela, je pa bila nagrajena zaradi izjemnega povezovalnega duha. To šolo je zapustila, ko je bila stara 16 let.Bradford, stran 35. Njen brat Charles se je pozneje spominjal, da je bila v tem času zelo sramežljiva.Bradford, stran 40-41. Pokazala je talent za glasbo kot zelo dobra pianistka, za plavanje, potapljanje in balet.Brown, stran 55.

Po obiskovanju Institut Alpin Videmanettea, zaključne šole v Rougemontu v Švici, se je leta 1978 za nekaj časa vrnila v London. Tam si je delila materino stanovanje z dvema šolskima prijateljicama.Bradford, strani 41 in 44. Obiskovala je tečaj kuhanja, vendar je redko kuhala zase in za svoji sostanovalki. V tem času je opravljala različna malo plačana dela, med drugim tudi kot plesna inštruktorica za mlade, dokler se ni poškodovala na smučanju, zaradi česar je morala počivati tri mesece.Brown, stran 68. Pozneje je občasno čistila za sestro Sarah in njene prijateljice ter opravljala delo hostese na zabavah. Nekaj časa je bila tudi varuška pri Robertsonovih, ameriški družini, ki je živela v Londonu.Morton, stran 103. Poleg tega je delala kot pomočnica v vrtcu Young England v Londonu.Bradford, stran 45. Julija 1979 ji je mama kot darilo za 18. rojstni dan kupila stanovanje v Coleherne Courtu.Bradford, stran 46. Tam je živela s tremi sostanovalkami do 25. februarja 1981.Morton, stran 118.

Zakon s princem Karlom

Diana je prvič srečala Karla, valižanskega princa, novembra 1977, ko se je ta dobival z njeno sestro Sarah.Bradford, stran 40. Zanjo se je začel resno zanimati kot za potencialno nevesto poleti 1980, ko ga je na neki prireditvi gledala pri igranju pola. Sledilo je povabilo na skupno jadranje na krovu kraljeve jahte Britannia. Kmalu zatem so jo predstavili kraljevi družini v kraljičinem škotskem dvorcu Balmoral novembra 1980.Dimbleby, stran 279. Kraljica Elizabeta II., njen mož Filip in kraljica mati Elizabeta so jo lepo sprejeli. Par se je zatem dobival v Londonu. 6. februarja 1981 jo je princ zaprosil za roko. Diana je njegovo snubitev sprejela, vendar je to še nekaj tednov ostalo skrivnost.

Zaroka in poroka

Zaroka je postala uradna 24. februarja 1981. Dianin zaročni prstan je bil sestavljen iz 14 diamantov in obkrožen z 12-karatnim ovalnim modrim safirjem iz 18-karatnega belega zlata, tako da je bil podoben tistemu, ki ga je nosila njena mama. Posebnost prstana je bila ta, da ni bil edinstven, kot je do tedaj veljalo pravilo za zaročne prstane kraljeve družine, ampak je bil del redne ponudbe nakita izdelovalca Garrarda. Leta 2010 je ta prstan dobila zaročenka Dianinega sina Williama Catherine Middleton. Kraljica mati je Diani kot zaročno darilo dala safirno in diamantno broško.

Po zaroki je Diana pustila svojo službo v vrtcu in odtlej živela v londonski kraljevi rezidenci Clarence House, ki je bila dom kraljice matere. Zatem je do poroke živela v Buckinghamski palači. Postala je prva kraljevska nevesta s plačano službo pred zaroko. Njen prvi javni nastop s princem Karlom je bil na dobrodelnem dogodku marca 1981, ko se je srečala z monaško kneginjo Grace.

Dvajsetletna Diana je postala valižanska princesa 29. julija 1981, ko se je s Karlom poročila v stolnici sv. Pavla, ki ima več sedežev kot Westminstrska opatija, ki je običajno bila prizorišče kraljevih porok. Njuna poroka je še danes pogosto opisana kot »pravljična« in »poroka stoletja«, saj jo je preko televizije spremljalo 750 milijonov ljudi, v živo na ulicah pa še 600.000. Na oltarju pri obredu je Diana ponesreči obrnila vrstni red Karlovih prvih dveh imen in rekla »Philip Charles Arthur George«. Prav tako so na zahtevo para v njeni tradicionalni zaobljubi izpustili, da bo ubogala moža, kar je bilo deležno številnih pripomb. Diana je nosila obleko v vrednosti 9.000 funtov s 7,62 metra dolgo vlečko. Skladbe, izvajane na poroki, so bile med drugim Prince of Denmark's March, I Vow to Thee, My Country, Pomp and Circumstance No.4 in God Save the Queen.

S poroko je Diana dobila status tretje najpomembnejše ženske v Združenem kraljestvu, in sicer za kraljico in kraljico materjo in peta osebnost kraljestva, in sicer za kraljico, vojvodo Edinburškim, kraljico materjo in Karlom. V letih po poroki je kraljica Elizabeta II. Diani podelila nekaj vidnih znakov pripadnosti kraljevi družini. Ena izmed njih je bila diamantna tiara z biseri, imenovana Cambridge Lover's Knot tiara, prejela pa je tudi insignijo Reda kraljeve družine kraljice Elizabete II - kraljičin miniaturni portret, obdan z diamanti.

Otroka

Par si je svoja domova ustvaril v Kensingtonski palači in v Highgrove Housu blizu Tetburyja. 5. novembra 1981 so uradno potrdili Dianino prvo nosečnost.Brown, stran 195. Po Dianinem padcu po stopnicah v Sandringhamu januarja 1982 v 12. tednu nosečnosti so iz Londona poklicali kraljevega ginekologa Georga Pinkerja. Ugotovil je, da je plod nepoškodovan, čeprav je Diana utrpela nekaj modric. Diana je pozneje priznala, da se je namerno vrgla po stopnicah, ker se je počutila »nezadostno«. Februarja 1982 so tabloidi objavili fotografije noseče Diane v bikiniju med dopustovanjem. Kraljica je pozneje podala izjavo o objavi in dejala, da je šlo za »najbolj črn dan v zgodovini britanskega novinarstva«. 21. junija 1982 je rodila prvega sina in drugega v vrsti za prestol, Williama Arthurja Philipa Louisa. Rodila je pod Pinkerjevim nadzorom v zasebnem delu Lindo Wing bolnišnice St Mary's Hospital v Paddingtonu v Londonu.Morton, stran 138. Kmalu po njegovem rojstvu je kljub kritikam nekaterih medijev vzela sina s seboj na svoji prvi večji turneji po Avstraliji in Novi Zelandiji. Večina ljudi je njeno dejanje odobravala. Pozneje je prišlo v javnost, da Diana tega ni nameravala storiti, dokler ji ni tega predlagal avstralski premier Malcolm Fraser.Morton, stran 142-143.

Drugi sin, Henry Charles Albert David, imenovan Harry, se je rodil 15. septembra 1984.Morton, stran 147. Že v času nosečnosti je vedela, da bo tudi drugi otrok fant, vendar ni tega povedala nikomur, niti princu Karlu. Pojavljala so se namigovanja, da Harryjev oče ni Karel, ampak vojak James Hewitt, s katerim je bila Diana v razmerju. Govorice so temeljile na domnevni fizični podobnosti med Harryjem in Hewittom. Vendar pa sta se Diana in Hewitt spoznala šele jeseni 1986, dve leti po Harryjevem rojstvu.

Diana je poskrbela, da sta bila njena sinova deležna več prostosti kot običajni kraljevi otroci. Redko ju je prepustila drugim članom kraljeve družine, sama je izbrala njuni prvi imeni, zavrnila je kraljevo varuško in raje zaposlila eno po svoji izbiri. Sama je izbrala šolo in obleke za sinova, načrtovala skupen urnik in ju vozila v šolo, kolikor ji je urnik dopuščal.Morton, stran 184.

Problemi in razhod