Iranske pokrajine ali ostani (perz. استان; ostān, množ. استانها; ostānhā) so prva stopnja državne administrativne delitve v Iranu. Pokrajino upravlja namestnik (perz. ostāndār) iz sedeža, ki je najpogosteje največje mesto pokrajine (perz. markaz). Celotno področje Irana je razdeljeno na skupno 31 pokrajin.
Upravna zgodovina
Staroveška uprava
Srednjeveška uprava
Novoveška uprava thumb|right|250px|Upravna delitev Irana (ali Terminologija Irana in Perzije) iz leta 1814 Po Enciklopediji Britannici je Iran leta 1908 pod kadžarsko dinastijo sastavljalo 34 upravnih enot razdeljene na 26 pokrajin in osem odvisnih teritorijev:
Iranska upravna razdelitev leta 1908PokrajinaOdvisni teritoriji1Arabistan in Bahtijari14Kamsa1Asadabad2Astarabad in Gorgan15Har2Damavand3Azerbajdžan16Horasan3Firuzkuh4Fars17Kom4Džozihikan5Giro18Kurdistan5Kangavir6Gilan in Tališ19Luristan in Burudžird6Natanz7Hamadan20Mazandaran7Tarum Ulija8Irak, Gulpajgan in Hunsar21Nihavand, Malajir in Kamira8Harakan9Isfahan22Sava10Kašan23Samnan in Damgan11Kazvin24Šahrud in Bostam12Kerman in Beludžistan25Teheran13Kermanšah26Zirind in Bagdadi Šahsivinz
V prvi polovici 20. stoletja pod dinastijo Pahlavi je imela država 12 pokrajin:
Št.Iranske pokrajine 1940 1Ardalan2Azerbajdžan3Beludžistan4Fars5Gilan6Perzijski Irak7Horasan8Huzestan9Kerman10Laristan11Luristan12Mazandaran
Leta 1950 se je število zmanjšalo na deset pokrajin:
Št.Iranske pokrajine 1950 1Gilan2Mazandaran3Vzhodni Azerbajdžan4Zahodni Azerbajdžan5Kermanšah6Huzestan7Fars8Kerman9Horasan10Isfahan
Od leta 1950 se število pokrajin povečuje z delitvijo obstoječih in od leta 2010 dalje ima Iran skupaj 31 pokrajin.
Današnja upravna struktura
Iranske pokrajine
Popis pokrajin
+PokrajinaGlavno mestoPovršinaPrebivalstvoGostota(preb./km²)Število okrožijopombeZemljevid Alborška pokrajina Karadž 5833 km² 2,289.375 392,5preb./km² 4 Do 23. junija 2010 je bila Alborška pokrajina delTeheranske pokrajine.80px Ardabilska pokrajina Ardabil 17.953 1,228.000 68,4preb./km² 9 Do leta 1993 je bila Ardabilska pokrajina del pokrajineVzhodni Azerbajdžan.80px Bušeherska pokrajina Bušeher 27.653 km² 886.267 32preb./km² 9 Bušeherska pokrajina je bila prvotno del pokrajine Fars, ki se jedo leta 1977 imenovala Halidž Fars (Perzijski zaliv).80px Čahar-Mahal in Bahtijari Šahrekord 16.332 km² 842.002 51,6preb./km² 7 Čahar-Mahal in Bahtijari sta bila do leta 1973del Isfahanske pokrajine.80px Fars Širaz 133.100 km² 4,528.514 34preb./km² 23 Prvotno je vsebovala današnjo Bušehersko pokrajino.80px Gilan Rašt 14.042 km² 2,381.063 169,6preb./km² 16 Prvotno je vsebovala današnjoKurdistansko in Zandžansko pokrajino.80px Golestan Gorgan 20.195 km² 1,617.087 80,1preb./km² 11 Golestan je nastal 31. maja 1997 z odcepitvijo okrožij Aliabad,Gonbad-e Kavus, Gorgan, Kurduj, Minudašt in Turkaman od pokrajineMazandaran. Do leta 1937 je bil Gorgan znan kot Astarabad.80px Hamadanska pokrajina Hamadan 19.368 km² 1,674.595 86,5preb./km² 8 Hamadanska pokrajina je nastala z odcepitvijo od Kermanšaške pokrajine.80px Hormuzgan Bandar Abas 70.697 km² 1,062.155 15preb./km² 11 Hormuzgan je bil prvotno del Kermanske pokrajine in se je do leta 1977 imenoval Banadir va Džazajiri Bari Oman (Luke inotoki Omanskega zaliva).80px Huzestan Ahvaz 64.057 km² 4,274.979 66,7preb./km² 23 Prvotno je vsebovala današnje pokrajine Luristan, Kuhgiluje in Bojer-Ahmad.80px Ilamska pokrajina Ilam 20.133 km² 548.787 27,3preb./km² 8 Ilamska pokrajina je nastala z odcepitvijo iz Kermanšaške pokrajine.80px Isfahanska pokrajina Isfahan 107.027 km² 4,559.256 42,6preb./km² 22 Leta 1986 je bilo Isfahanski pokrajini pripojeno nekaj okrožijpokrajine Markazi.80px Vzhodni Azerbajdžan Tabriz 45.491 km² 3,603.456 79,2preb./km² 19 Nastala je 1950 leta z delitvijo pokrajine Azerbajdžan80px Yazdska pokrajina Yazd 129.285 km² 958.323 7,4preb./km² 10 Yazd je bil prvotno del Isfahanske pokrajine. Leta 1986 so ji bili dodana okrožja pokrajine Isfahan, leta 2002 tudiveliko horasansko okrožje Tabas.80px Južni Horasan Birdžand 95.385 km² 600.568 6,3preb./km² 8 Pokrajina je nastala leta 2004 z delitvijo Horasana na Južni,Severni in Razavi Horasan, leta 2007 so bila dodana triokrožja (Bošruja, Firdus in Sarajan) iz pokrajine Severni Horasan.80px Kazvinska pokrajina Kazvin 15.549 km² 1,143.200 73,5preb./km² 5 Pokrajina je nastala 31. decembra 1996 z odcepitvijookrožij Kazvina in Takistana iz Zandžanske pokrajine.80px Kermanska pokrajina Kerman 180.836 km² 2,947.345 16,3preb./km² 20 Prvotno je vsebovala današnjo pokrajino Hormuzgan.80px Kermanšaška pokrajina Kermanšah 24.998 km² 1,938.060 77,5preb./km² 14 Pokrajina in istoimenski sedež so od 1950 do 1979 letanosili ime Kermanšahan, do leta 1995 pa Bahtaran.80px Kuhgiluje in Bojer-Ahmad Jasudž 16.249 km² 634.299 39preb./km² 5 Prvotno je bila sastavni del pokrajine Huzestan, do leta1995 se je imenovala Bojer-Ahmad in Kuhgiluje80px Komska pokrajina Kom, Iran (Qom) 11.526 km² 1,064.546 92,4preb./km² 1 Do leta 1995 je bila sestavni delTeheranske pokrajine.80px Kurdistanska pokrajina Sanandadž 28.203 km² 1,440.158 51,1preb./km² 10 Kurdistanska pokrajina je bila prvotno del pokrajine Gilan80px Luristan Horamabad 28.294 km² 1,716.527 60,7preb./km² 10 Luristan je bila prvotno del pokrajine Huzestan.80px Markazi Arak 29.130 km² 1,326.826 45,5preb./km² 11 Prvotno je bila sestavni del pokrajine Mazandaran, leta 1986 je bilo nekaj okrožij Markazija dodano IsfahanskoSemnanski in Zandžanski pokrajini.80px Mazandaran Sari 23.756 km² 2,823.606 118,9preb./km² 16 Prvotno je vsebovala današnje pokrajineGolestan, Markazi in Semnan.80px Razavi Horasan Mašhad 118.854 km² 5,593.079 47,1preb./km² 26 Pokrajina je nastala leta 2004 z delitvijo Horasanana Južni, Severni in Razavi Horasan.80px Semnanska pokrajina Semnan 97.491 km² 589.742 6preb./km² 5 Semnanska pokrajina je bila prvotno del Mazandarana, leta 1986 ji je bilo dodano nekaj okrožij pokrajine Markazi.80px Sistan in Beludžistan Zahedan 181.785 km² 2,290.076 12,6preb./km² 14 Do leta 1986 je pokrajina nosila ime Beludžistan in Sistan.80px Severni Horasan Bodžnurd 28.434 km² 811.572 28,5preb./km² 7 Pokrajina je nastala leta 2004 z delitvijo Horasanana Južni, Severni in Razavi Horasan.80px Teheranska pokrajina Teheran 12.981 km² 12,505.741 963,4preb./km² 13 Do leta 1986 je Teheranska pokrajina pripadala pokrajini Markazi.80px Zandžanska pokrajina Zandžan 21.773 km² 970.946 44,6preb./km² 7 Zandžanska pokrajina je bila prvotno del Gilana, leta 1986ji je bilo dodano nekaj okrožij pokrajine Markazi.80px Zahodni Azerbajdžan Urmija 37.059 km² 2,873.459 77,5 preb./km² 17 V času dinastije Pahlavi je bila Urmija znana kot Rezaja80pxIran Teheran 1,628.750 km² 70,495.782 43,3preb./km² 369 80px
Splošna statistika
Vanjske poveznice Iranski kulturni center: Pokrajine Statistični center Irana Trade Promotion Organization of Iran Statoids: Pokrajine Irana
Kategorija:Geografija Irana