Prezentizem pomeni prisotnost na delovnem mestu, kljub delavčevemu slabemu počutju, bolezni ali motečim dejavnikom iz osebnega življenja. Običajno ima negativen prizvok, saj kljub temu, da je delavec fizično prisoten, to še ne pomeni, da je pri tem tudi učinkovit in motiviran za delo. Pogosto se ga povezuje z absentizmom, ki je v organizacijski literaturi bolj poznan in raziskan pojemKralj, A., Sedmak, M., Kotnik, V., Medica, K., Sekloča, P., Medarič, Z. in Simčič, B. (2011). Analiza stanja psihosocialnih tveganj na delovnih mestih v mikro, malih in srednje velikih podjetjih. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije-Soča.. Prezentizem ima več vpliva na celokupno izgubo produktivnosti kot absentizem (po nekaterih ugotovitvah kar 1,8 kratUniverzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije-Soča. (2011). Prezentizem: Izboljšanje delovnega okolja v malih in srednje velikih podjetjih. Maribor: Soča.), zaradi česar bi lahko uspešno obvladovanje vodilo do primerjalne prednosti Johns, G. (2010). Presenteeism in the workplace: A review and research agenda. Journal of Organizational Behavior, 31, 519-542.. Organizacije se prezentizma pogosto niti ne zavedajo ali mu ne pripisujejo zadostnega pomena, saj škodljive posledice niso vidne neposredno, temveč se pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju. Najpogosteje se pokažejo kot vplivi na zdravje delavcev, ki imajo za posledico zmanjšanje produktivnosti, kažejo pa se tudi kot stroški v smislu izgube efektivnega delovnega časaKlachefsky, M. (2012). Understanding Presenteeism. Portland: Standard Insurance Company.. Opredelitev Johns (2012) Johns, G. (2012). Presenteeism: A Short History and a Cautionary Tale. V J. Houdmont, S. Leka in R. Sinclair (ur.), Contemporary Occupational Health Psychology: Global Perspectives on Research and Practice (204-220). Oxford: John Wiley & Sons, Ltd. je sestavil pregled razumevanja in opredeljevanja pojma »prezentizem«. Opredelitve se sicer razlikujejo, vendar pa je bistvo večine zmanjšana učinkovitost, kot posledica različnih dejavnikov, čeprav je delavec fizično prisoten na delu.
Definicije prezentizma Avtor Prihod na delo, v nasprotju z izostankom z dela. Smith (1970) Izkazovanje izjemne oziroma nenehne prisotnosti. Canfield in Soash (1955); Stoltz (1993) Delanje nadur, čeprav niso potrebne ali so neučinkovite (npr. zaradi izgorelosti). Simpson (1998); Worrall, Cooper in Campbell (2000) Odklanjanje dela za skrajšan delovni čas v nasprotju z delom za polni delovni čas. Sheridan (2004) Prihod na delo, kljub slabemu počutju ali drugim dejavnikov, ki bi običajno imeli za posledico odsotnost (npr. problemi z varstvom otroka). Evans (2004); Johansson in Lundberg (2004) Zmanjšana delovna produktivnost zaradi zdravstvenih problemov. Turpin, Ozimnkowski, Sharda, Collins, Berger, Billotti idr. (2004) Prihod na delo, kljub slabemu počutju. Aronsson, Gustafsson in Dallner (2000); Dew, Keefe in Small (2005) Zmanjšana učinkovitost pri delu kot posledica problemov z zdravjem ali drugih dogodkov, ki motijo delavčevo pozornost in imajo posledično vpliv na zmanjšanje produktivnosti. Hummer, Sherman in Quinn (2002); Whitehouse (2005) Nekoriščenje bolniškega staleža, ko je delavec bolan. Kivimäki, Head, Ferrie, Hemingway, Shipley, Vahtera idr. (2005) Prihod na delo, čeprav bi bilo za delavca bolje, da bi ostal doma. Kralj idr. (2011)
Kratka zgodovina Že v 50. letih 19. stoletja so raziskovalci skušali oceniti izgubo produktivnosti kot posledico prezentizma. Ta pojem se je skozi leta definiral, kot problematično področje pa so ga začeli zaznavati, ko je zaposleni skušal opraviti svoje delo, četudi je bil pravzaprav bolan (ali so bile prisotne motnje zaradi katerih se ni mogel osredotočiti na delo). Več pozornosti se problematiki namenja šele v zadnjih letih 20. stoletja, ko je beseda »prezentizem« začela označevati nekoga, ki dela na sub-optimalnem nivojuO´Donnell, J. E. (2009). Presenteeism: A Comparative Analysis. [Magistrsko delo].. Izraz »prezentizem« je leta 1990 uporabil profesor Cary Cooper za opis prekomernega dela in občutka varnosti zaposlitve ob prestrukturiranju in krčenju obsega dela. Sprva izraz torej ni bil povezan z odhodom na delo, kljub bolezni, naj bi pa delavci, ki so pogosto delali nadure, sčasoma zboleliHooper, P. D. (2012). Presenteeism. CID Management.. Povezani dejavniki Napovedniki Ob zdravstvenih težavah se delavec odloča, ali bo ostal doma, ali pa bo odšel na delo. Odločitev je odvisna od mnogih dejavnikov, S. Prešiček (2013)Prešiček, S. (2013). Prisotnost prezentizma med zaposlenimi in z njim povezani dejavniki. [Diplomsko delo]. navaja naslednje: demografski dejavniki (spol, starost, stopnja izobrazbe in ali ima delavec otroke, ali ne) dejavniki, ki so povezani z delom (organizacijska struktura, značilnosti dela, stalnost zaposlitve in ureditev delovnega časa) osebni dejavniki (finančna in družinska situacija, stališča ter osebnostne značilnosti) dejavniki družbe (odzivanje na družbeni sistem in ekonomska kriza) Dejavniki tveganja Aronsson, Gustafsson in Dallner (2000) Aronsson, G., Gustafsson, K. in Dallner, M. (2000). Sick but yet at work. An empirical study of sickness presenteeism. Journal of Epidemiology and Community Health, 54, 502-509. so v študiji ugotovili, da je prezentizem pogostejši pri poklicih s področja nege in izobraževanja, povezan naj bi bil z nižjim mesečnim dohodkom, občutkom nenadomestljivosti in pogostejši pri delavcih, ki poročajo o bolečinah v vratu ter utrujenosti ali rahli depresiji. Prezentizem je pogostejši pri zaposlenih z majhnimi otroki, tistimi, ki so slabše plačani, ki imajo slabše zdravstveno stanje ali kronične bolezni ter pri tistih, ki v primeru preobremenjenosti težko postavijo meje. Najpogosteje se prezentizem pojavi zato, ker imajo zaposleni občutek, da si ne morejo dopustiti dneva izostanka oziroma nimajo nikogar, ki bi v primeru odsotnosti prevzel njihovo delo in jih tako ob vrnitvi, čaka še večja količina dela, ali pa so v skrbeh za varnost svoje zaposlitve. Kadar gre na delovnem mestu za velike obremenitve ali odgovornost, ko so zaposlenih v skrbeh za zaposlitev ali njihove delovne vloge niso jasno definirane pa tudi, če so v službi dobri delovni odnosi ali se zaposlen počuti visoko samozadostnega, je večja verjetnost za pojav prezentizma. Na drugi strani pa je ob zavedanju varnosti zaposlitve, socialni podpori in jasno definiranih vlogah, zlasti avtoritete vodenja in odločanja, prezentizem prisoten v manjši meri. Vzroki za pojav Politika dela v organizaciji V domeno te skupine tako sodijo plača, nadzor prisotnosti na delu, stalnost zaposlitve, krčenje obsega proizvodnje in s tem zmanjševanje števila zaposlenih in plačilo nadomestila odsotnosti z dela zaradi bolezni. Značilnosti dela Sem se uvrščajo dejavniki zahtev dela (kognitivni, fizični in socialni vidiki), enostavnosti prenosa delovnih obremenitev (delo se ne kopiči), možnost nadzora poteka dela ter timsko delo. Dejavniki kulture V to skupino sodijo dejavniki, ki se nanašajo na odnos do odsotnosti z dela in posledično do tolerance prezentizma. Ti dejavniki se razlikujejo glede na poklic (bolj razširjeni so na primer pri medicinskih sestrah, učiteljih v osnovni šoli in podobno). Vrste Glede na glavne vzroke lahko ločimo več vrst prezentizma, med pomembnejšimi so: Zdravstveni prezentizem Gre za pojav, ko zaposlen pride na delovno mesto, kljub temu da bi zaradi bolezni (ali poškodbe oziroma resnosti osebne okoliščine) lahko ostal doma. V to vrsto uvrščamo predvsem prihod, kljub temu, da je zaposleni prehlajen, kašlja oziroma se pri njem pojavlja virusna infekcija, ali pa gre za kronične bolezni oziroma psihično bolezen in drugi primeri, ko bi bilo za posameznika bolje, da bi ostal doma in koristil opravičeno odsotnost z delaMlakar, P. (2013). Predlog modela ukrepov za zmanjšanje vplivov prezentizma v delovnem okolju. [Magistrsko delo].. Prezentizem čezmernega dela Pri tej vrsti gre za delanje nadur, čeprav bi lahko delo zaposleni opravili v rednem delovnem času, običajno pa se pojavlja, ker imajo zaposleni občutek, da mora delati več, zaradi velike količine dela in kljub temu, da njegova delovna učinkovitost upade. Zaposlenega k temu vodi nezaupanje v svoje zmožnosti in učinkovitost ter občutek, da nečesa ni opravil, pogosto pa se zgodi, da taki delavci v službo prihajajo tudi v času dopusta. Druge oblike »odsotnosti« z dela – npr. prezentizem kriznih situacij Tu gre za to, da posameznik je fizično prisoten, vendar ne dosega pričakovane učinkovitosti, vzroki pa niso neposredno povezani z njegovim fizičnim ali psihičnim zdravstvenim stanjem. Ko govorimo o prezentizmu kriznih situacij, gre za povezanost s kriznimi dogodki v življenju zaposlenega (npr. smrt v družini), ki otežujejo osredotočenost na delo, saj je zaposlen med delovnim časom z mislimi pri problemih, ki ga obremenjujejo. Posledice Najpogostejše bolezni, ki imajo za posledico prezentizem so: alergije, stres, izgorevanje, depresija, astma in respiratorna obolenja, gastrointestinalne bolezni, kronična bolečina, artritis, sladkorna bolezen, bolečine v hrbtenici ter migrena in druge oblike glavobolov. Prezentizem negativno vpliva tudi na posameznikovo blagostanje, zdravje, produktivnost ter ravnotežje med delom in prostim časom. Najočitneje pa na upad produktivnosti vpliva prek anksioznosti, depresivnosti in stresa, ki je povezan z delom, saj to prispeva k izgubi delovnih dni, čeprav so zaposleni pravzaprav prisotni na delovnem mestuNajafi, N. (2011). Prispevek na konferenci: Presenteeism in Australian Workforce; Impact of Psychological Flexibility and Autonomous Motivation. SBS HDR Student Conference, Sydney.. Ena od posledic se lahko kaže kot večji vložek časa in napora bolnih zaposlenih v primerjavi z zdravimi, da dosežejo enak učinek, ali pa da trpi produktivnost celotnega kolektiva, saj zdravi pomagajo bolnim ali pa ker bolni lahko prenesejo nalezljive bolezni na sodelavce in strankeDemerouti, E., Le Blanc, P. M., Bakker, A. B., Schaufeli, W. B. in Hox, J. (2009). Present but sick: a three-wave study on job demands, presenteeism and burnout. Career Development International, 14(1), 50-68.. V povezavi s prezentizmom se veliko pozornosti še vedno namenja ocenam izgube produktivnosti, ki jo povzroča, saj na delodajalca prenese ekonomsko breme. Stroški, ki jih prezentizem povzroča naj bi celo presegli neposredne zdravstvene stroške, k temu pa v največji meri doprinesejo depresija in ostale mentalne bolezni. Obstaja pa tudi pozitivni prezentizem, ki vpliva na delovno zagnanost, delovni entuziazem, veča motivacijo za delo in delovno energijo ter delovno učinkovitost. Merjenje V Evropi so se raziskave prezentizma osredotočile predvsem na pogostost prezentizma kot posledice skrbi za zaposlitev in drugih dejavnikov dela, Američani pa so več poudarka namenili raziskavam vplivov prezentizma na produktivnost. Ocenjevanje pogostosti prezentizma običajno poteka na dva načina: v obliki ocenjevanja prezentizma samega oziroma merjenje z merami zmanjšane delovne učinkovitosti. Merjenje prezentizma samega Najpogosteje se v raziskavah poslužujejo enega vprašanja, ki se nanaša na številčno izraženo delavčevo prisotnost na delovnem mestu, kljub temu, da bi bili upravičeni do bolniškega dopusta v zadnjih 12 mesecih. Kolikokrat se mora tovrstno dejanje ponoviti, da gre za prezentizem, pa se je razlikovalo od raziskave do raziskave: nekateri so kot mejo vzeli vsaj dvakratno pojavitev, drugi večkratno in podobno. Tovrstni način merjenja ne omogoča natančne ocene prezentizma. Merjenje zmanjšane delovne produktivnosti kot posledice