Luči velemesta () je ameriški romantično komični film, za katerega je Charlie Chaplin napisal scenarij, ga produciral, režiral in v njem odigral glavno vlogo. Zgodba sledi pripetljajem Chaplinovega Potepuha, ki se zaljubi v slepo prodajalko cvetja (Virginia Cherrill) in razvije viharno prijateljstvo z milijonarjem alkoholikom (Harry Myers).

Čeprav je bil zvočni film v vzponu, ko je pričel Chaplin leta 1928 razvijati scenarij, se je ta odločil nadaljevati s produkcijo nemih filmov. Snemanje se je pričelo decembra 1928 in trajalo do septembra 1930. To je prvi Chaplinov film, za katerega je napisal glasbeno podlago, na kateri je delal šest tednov z Arthurjem Johnstonom. Glavna tema kot lajtmotiv za prodajalko cvetja uporabi pesem »La Violetera« španskega skladatelja Joséga Padille. Proti njemu je Chaplin kasneje izgubil tožbo, ker ga ni navedel v odjavni špici.

Film se je takoj po premieri 30. januarja 1931 izkazal za uspešnega, s pozitivnimi kritikami in prihodkom od prodaje vstopnic 5 milijonov $. Danes pri kritikih velja ne le za enega največjih dosežkov v Chaplinovi karieri, ampak tudi enega najboljših filmov v zgodovini. Leta 1992 ga je ameriška Kongresna knjižnica izbrala za ohranitev v okviru Narodnega filmskega registra zaradi njegove »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«. Leta 2007 ga je Ameriški filmski inštitut uvrstil na 11. mesto svoje lestvice stotih najboljših ameriških filmov vseh časov, leta 1949 pa je kritik James Agee zaključni prizor označil kot »najboljšo igro, posneto na filmskem traku«.

Zgodba Mestni uradniki odkrijejo nov kip, pod katerim spi Potepuh, in ga spodijo. Brez denarja in doma začne tavati po ulicah, kjer ga kmalu začneta trpinčiti raznašalca časopisov. Naleti na lepo prodajalko rož (Virginia Cherrill) in, ne zavedajoč se njene slepote, pri njej kupi rožo. Ravno, ko mu je želela vrniti drobiž, moški sede v bližnji razkošen avtomobil in se odpelje, zaradi česar sama misli, da je odšel Potepuh. Ta po prstih in previdno odide.

thumb|left|200px|Potepuh spozna prodajalko rož in odkrije, da je slepa, ko ne uspe najdi na tla padle rože.

Zvečer se Potepuh zaleti v pijanega milijonarja (Harry Myers), ko želi na obrežju storiti samomor. Kasneje je razkrito, da je njegova žena poslala po svojo prtljago. Uspe mu prepričati milijonarja, da se splača živeti, in ta ga odpelje v svoj dvorec, kjer mu da novo obleko. Zvečer se odpravita v mesto, kjer Potepuh nehote povzroči veliko zmedo. Zgodaj zjutraj se vračata v dvorec, ko na poti srečata prodajalko cvetja, ki je hodila proti svoji stojnici. Potepuh prosi milijonarja za nekaj denarja, s katerim kupi vse njene rože in jo nato z milijonarjevim Rolls-Roycem odpelje domov. Ta po njegovem odhodu pove stari materi (Florence Lee) o svojem bogatem znancu. Ko se Potepuh vrne v dvorec, se je milijonar že streznil in se ga ne spominja, zato ga butler odslovi. Kasneje istega dne milijonar vinjen ponovno sreča Potepuha in ga povabi na razkošno zabavo. Naslednjega jutra milijonar, ponovno trezen, načrtuje odhod na križarjenje in da Potepuha spet vreči ven.

Potepuh se vrne do stanovanja prodajalke cvetja, kjer opazuje obisk zdravnika. V želji, da bi zaslužil denar zanjo, postane ulični pometač. Medtem stara mati prejme zadnje opozorilo, da bosta z vnukinjo izseljeni, če do naslednjega dne ne poravnata zamujene najemnine, toda ga skrije. Potepuh v odmoru za kosilo obišče prodajalko cvetja, kjer vidi časopisni članek o dunajskem zdravniku, ki je razvil operacijo za ozdravitev slepote. Za tem najde opozorilo o izselitvi in ji ga na njeno željo prebere. Pomiri jo, da bo sam poravnal dolg, toda ob vrnitvi na delo ga odpustijo. Ob odhodu ga boksar prepriča, da uprizorita lažni dvoboj in si razdelita 50 $ nagrade. Toda tik pred dvobojem boksar dobi telegram z opozorilom, da ga išče policija. Zbeži in Potepuh se pomeri z nadomestnim borcem, ki ga kljub hrabremu naporu premaga s takojšnjo prekinitvijo (knock out).

Nekaj časa za tem sreča pijanega milijonarja, ki se je bil pravkar vrnil iz Evrope. Ta ga odpelje v svoj dvorec, kjer mu da 1000 $, ko sliši za stisko prodajalke cvetja. Brez vednosti obeh sta se v stavbi pred njunim prihodom skrivala vlomilca. Ko slišita o denarju, do nezavesti udarita milijonarja in ukradeta preostali denar. Potepuh pokliče policijo, toda roparja pobegneta pred njihovim prihodom, butler pa domneva, da je ukradel denar on. Tudi milijonar se ne spominja Potepuha ali, da mu bi bil dal 1000 $. Ta komaj pobegne, odnese prodajalki cvetja denar in ji pove, da bo za nekaj časa odšel. Kasneje ga aretirajo pred prodajalcema časopisov, ki sta se mu bila pred tem zasmehovala, in zaprejo.

Več mesecev kasneje je izpuščen. V iskanju prodajalke cvetja se vrne na mesto, kjer je bila prodajala rože, toda ne najde je. Ko se ji je povrnil vid, je s staro materjo odprla uspešno cvetličarno. Vsakič, ko v trgovino pride bogati kupec, se sprašuje, če je to njen skrivnostni dobrotnik. Toda, ko brez potrditve odide, spozna, da se je spet motila. Ob nabiranju rož v jarku pred cvetličarno Potepuha ponovno začneta trpinčiti raznašalca časopisov. Ko že želi oditi, opazi skozi izložbo prodajalko cvetja. Njegov obup se spremeni v navdušenje in pozabi na cvetje. Ko ta vidi, da je nabrano cvetje pohodil, mu prijazno ponudi sveže cvetje in kovanec. Ob odhodu seže po cvetju, ob tem pa ga prodajalka prime za roko, da bi mu v dlan položila kovanec. Prepozna dotik njegove roke in spozna, da ni neznanec. »Vi?« reče, on ji prikima in vpraša »Zdaj lahko vidite?«. S solznimi očmi odgovori: »Da, zdaj lahko vidim.« Potepuh se ji v zaključnem prizoru sramežljivo nasmehne.

Igralska zasedba Virginia Cherrill kot slepa prodajalka cvetja Florence Lee kot njena stara mati Harry Myers kot ekscentrični milijonar Al Ernest Garcia kot njegov butler Hank Mann kot boksar Charlie Chaplin kot Potepuh ni navedeno: Robert Parrish kot prodajalec časopisov Henry Bergman kot župan in prodajalkin sosed Albert Austin kot ulični pometač Jean Harlow

Produkcija Pred-produkcija thumb|right|250px|Prizor z borbo na plakatu Chaplinov celovečerni film Cirkus iz leta 1928 je bil njegov zadnji film, preden je filmska industrija sprejela zvočni film in zaključila obdobje nemega filma. V vlogi producenta in distributerja (kot delni lastnik družbe United Artists) si je zamisli Luči velemesta kot nemi film. Strogo gledano je film prehodni med nemim in zvočnim, saj filmska glasba vsebuje sinhronizirano glasbo, zvočne učinke in nekatere nerazumljive zvoke, ki posnemajo vzorec zvočnih filmov. Dialogi so prikazani z napisi med prizori. Chaplina je izumitelj Eugene Augustin Lauste leta 1918 pozval k sodelovanju pri zvočnem filmu, vendar odziva ni prejel. Chaplin ni bil naklonjen zvočnemu filmu in je dejal: »Zvočnim filmom dajem tri leta, to je vse«. Skrbelo ga je tudi, kako bi izpadel Potepuh v zvočnem filmu.

V začetku leta 1928 je pričel pisati scenarij skupaj s Harryjem Carrom. Postopno sta gradila zgodbo iz začetnega koncepta, ki si ga je zamislil po uspehu Cirkusa, v katerem cirkuški klovn oslepi in mora prikrivati svojo okvaro pred mlado hčerjo s pretvarjanjem, da je njegova slepota le nerodnost. To je bil navdih za slepo prodajalko cvetja. Prvi prizor, ki si ga je Chaplin zamislil, je zaključni prizor, v katerem prodajalka ozdravljena slepote prvič ugleda Potepuha. Ta prizor je zelo podrobno opisal, saj ga je imel za osrednji prizor celotnega filma.

Za podzgodbo si je prvotno zamislil lik, še nižje na družbeni lestvici, temnopoltega prodajalca časopisov. Toda navsezadnje se je odločil za lik pijanega milijonarja, ki ga je bil uporabil že v kratkem filmu Lenuhi iz leta 1921. Podzgodba o milijonarju temelji na stari Chaplinovi ideji za kratki film, v kateri milijonarja odpeljeta Potepuha iz mestne deponije in ga zabavata v dragih klubih, nato pa ga odpeljeta nazaj na deponijo, da zjutraj ne bi vedel, če so bile to le sanje ali se je resnično zgodilo. To je predelal tako, da je Potepuh milijonarjev prijatelj, ko je ta pijan, trezen pa ga ne prepozna.

Uradno se je pred-produkcija filma začela maja 1928, ko je Chaplin najel avstralskega režiserja Henryja Cliva za oblikovanje scen do poletja. Nato je Cliva najel tudi za vlogo milijonarja. Čeprav je dogajanje prvotno postavljeno v Pariz, je scenografija mešanica več mest. 28. avgusta 1928 mu je umrla mati Hannah Chaplin v starosti 63 let, zato je bil Chaplin več tednov ves iz sebe in pred-produkcija je stala do sredine jeseni 1928. Psiholog Stephen Weissman je domneval, da je film močno avtobiografski, kjer slepa prodajalka predstavlja Chaplinovo mati, pijani milijonar pa njegovega očeta. Ob tem je v več scenah našel kraje iz njegove mladosti, na primer kip v uvodni sceni spominja na cerkev sv. Marka na Kennington Park Road, scena z obrežjem pa na obrežje Temze.

Za vlogo slepe prodajalke cvetja je imel Chaplin razgovor z več kandidatkami, toda nobena ga ni prepričala. Ob vodenju snemanja prizora kopanja ženske na plaži v Santa Monici je srečal znanko Virginio Cherrill. Ta mu je pomahala in ga vprašala, če bo kdaj dobila priložnost delati z njim. Po vrsti neuspešnih razgovorov z drugimi igralkami, jo je povabil na preizkus. Zaradi svoje kratkovidnosti je kot prva kandidatka prefinjeno in prepričljivo odigrala slepoto in 1. novembra 1928 je podpisala pogodbo.

Snemanje

Snemanje se je pričelo 27. decembra 1928, ko sta Chaplin in Carr delala že skoraj celotno leto na scenariju. Kot filmar Chaplin velja za perfekcionista, ki je posamične prizore posnel precej večkrat od ostalih režiserjev tistega časa. Snemanje se je pričelo s sceno z ulično stojnico, kjer Potepuh spozna slepo prodajalko cvetja. Prizor so snemali več tednov, Chaplin pa je ob tem imel pomisleke o izboru Cherrillove. Več let kasneje je ta dejala: »Nikoli nisem marala Charlieja in on ni nikoli maral mene.« V svoji avtobiografiji je nase prevzel odgovornost za napetosti s Cherrill ob snemanju, za spor je okrivil stres ob snemanju filma. Prizor so snemali do februarja 1929, nato deset dni v začetku aprila, nakar ga je Chaplin odložil na kasneje. Za tem je posnel uvodni prizor, v katerem se Potepuh prebudi ob ravnokar javno odkritem spomeniku. V njen je nastopalo 300 statistov, njegovo snemanje je bilo za Chaplina posebej naporno. Med snemanjem so izdelovali scenografijo v Chaplinovem studiu, ker se je mesto Los Angeles odločilo za razširitev avenije La Brea, zaradi česar je bil Chaplin prisiljen prestaviti več stavb stran od ceste.

Za tem je Chaplin snemal prizor, v katerem Potepuh spozna milijonarja in mu prepreči samomor. Med snemanjem se je Henry Clive nenadoma odločil, da ne želi skočiti v rezervoar mrzle vode, zaradi česar je Chaplin jezno zapustil sceno in odpustil Cliva. Nadomestil ga je Harry Myers, ki ga je bil Chaplin spoznal ob snemanju za Keystone Studios. Snemanje prizora je bilo končano 19. julija 1929, zunanje prizore so posneli na pasadenskem mostu. Za tem so posneli prizor, ki ni bil uporabljen v filmu in v katerem želi Potepuh izvleči palico, zataknjeno v zidu. V njem je nastopil mladi Charles Lederer; Chaplin je pohvalil prizor, toda vztrajal, da ga morajo izrezati. Snemanje prizorov z milijonarjem je trajalo do 19. septembra 1929.