sličica|desno|Reichstag v Berlinu, sedež Bundestaga Politična ureditev Nemčije je zvezna parlamentarna republika, določa jo ustava (Grundgesetz), ki je bila sprejeta leta 1949 in je z manjšimi spremembami ostala v veljavi tudi po združitvi Vzhodne ter Zahodne Nemčije leta 1990.
Politični sistem
Zakonodajna veja oblasti Zakonodajna veja oblasti v Zvezni republiki ZR Nemčiji je v rokah dvodomnega parlamenta. Le-ta je sestavljen iz zveznega odbora (Bundestag) ter zveznega sveta (Bundesrat). To sta spodnja in zgornja zbornica parlamenta, zvezna zakonodajna veja pa je razdeljena med njima.Der Bundestag. 2014. Dostopno prek: http://www.bundestag.de/bundestag/index.jsp (3. 1. 2014)
Poslanci za zvezni zbor so izvoljeni na splošnih in neposrednih volitvah s strani državljanov ZR Nemčije za dobo štirih let. Predsednik ZR Nemčije pa lahko njihov mandat predčasno konča z razpustitvijo parlamenta, kar se je že trikrat zgodilo v zgodovini ZR Nemčije. Glavna naloga zveznega zbora je sprejemanje zakonov, nadzor vlade in volitve zveznega kanclerja, v njem pa se odvijajo tudi strankarski pogovori o pomembnih odločitvah na področju notranje in zunanje politike. Zvezni zbor lahko ustanovi preiskovalne komisije, s pomočjo katerih nadzira delo vlade in zveznega kanclerja, ima pa tudi pooblastilo za izrek zaupnice celotni vladi. Obveznost zveznega zbora je izvolitev pooblaščenca za oborožene sile, ki skrbi za varstvo temeljnih pravic. Seje zveznega zbora morajo biti javne. V primeru, da je po končanem mandatu starega zbora izvoljen novi, velja med njima načelo diskontinuitete. To pomeni, da se z razpustitvijo starega zveznega zbora vsi zakonodajni postopki štejejo za dokončane.
Zvezni svet je samostojen organ zveze, preko katerega zvezne dežele ZR Nemčije sodelujejo pri zakonodaji in upravi ter pri zadevah, povezanih z EU. Hkrati pa predstavlja tudi protiutež zveznemu zboru in zvezni vladi ter vez med zvezo in deželami. Spada v skupino nepopolnih domov, ki niso enakopravni prvemu domu (v tem primeru zveznemu zboru). V primeru, da med obema zakonodajnima domovoma pride do nesoglasja, se ustanovi poseben skupni odbor iz dveh tretjin članov zveznega zbora in ene tretjine članov zveznega sveta, ki je pristojen za razrešitev nesoglasja. Ustanovitev in delovanje skupnega odbora določa poslovnik, ki ga sprejme zvezni zbor s soglasjem zveznega sveta.
Zvezna vlada Zvezno vlado sestavljajo ministri, zadolženi za posamezna področja in zvezni kancler. V političnem sistemu ZR Nemčije kancler sam določi število ministrov, ki jih bo potreboval v svojem mandatu, določi pa tudi njihove pristojnosti. Predloge kanclerja pa mora potrditi predsednik ZR Nemčije.Beyme, Klaus von. 2002. Politični sistem zvezne republike ZR Nemčije. Koper: Visokošolsko središče.
Ministri so odgovorni za vodenje svojih ministrstev in zanje tudi odgovarjajo. Ministrstva, ki so v ustavi deklarirana kot obvezna so: ministrstvo za notranje zadeve, pravosodje, za finance in za obrambo.Die Bundesregierung. 2014. Dostopno prek: http://www.bundesregierung.de/Webs/Breg/DE/Bundesregierung/bundesregierung.html (3. 1. 2014)
Kancler je izvoljen na predlog predsednika države v zveznem zboru z absolutno večino vseh poslancev. Kancler ima izredno močno vlogo, saj vodi nemško politiko tako doma kot v tujini, določa pa tudi okvire, v sklopu katerih morajo delovati resorni ministri. V primeru, da resorni minister ne deluje v skladu z določenimi okviri, mora le-ta odstopiti. Kancler je odgovoren parlamentu, ministri pa kanclerju. Trenutno v ZR Nemčiji kanclersko mesto zaseda Angela Merkel, ki se je na tem položaju obdržala tudi po menjavi koalicije.Bojanc, Tanja. 2005. Zvezna republika ZR Nemčija kot primer demokratičnega političnega sistema. Ljubljana. Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Bojanc-Tanja.PDF (23. 12. 2013)
Zvezni predsednik Čeprav je zapisano, da je vodja ZR Nemčije njen predsednik, je v praksi dejanska izvršilna oblast v rokah zveznega kanclerja.
Predsednika države za mandat petih let voli prav za to posebej sklicano telo, zvezna skupščina, ki jo predstavljajo vsi člani parlamenta in delegati, ki jih izberejo parlamenti posameznih zveznih držav. V primeru kršenja ustave in zveznih zakonov lahko proti njemu na ustavnem sodišču sprožijo postopke za njegovo razrešitev. Ta postopek pa lahko sprožita zvezni zbor in zvezni svet.Bundespräsident. 2014. Dostopno prek: http://www.bundespraesident.de/DE/Die-Bundespraesidenten/Die-Bundespraesidenten-node.html (3. 1. 2014)
Pristojnosti zveznega predsednika so predvsem reprezentativnega pomena in niso vezane na aktivno oblikovanje političnega življenja. Odvzeto mu je vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami, ki jih ima državni poglavar v večini parlamentarnih in predsedniških sistemih. V ZR Nemčiji ta funkcija v mirnih časih pripada obrambnemu ministru, v času vojne pa ima poveljstvo nad oboroženimi silami zvezni kancler.
Sodna veja oblasti V ZR Nemčiji sodno vejo oblasti sestavljajo zvezno ustavno sodišče, zvezno vrhovno sodišče (obe imata sedež v mestu Karlsruhe) in druga zvezna in deželna sodišča.
Zvezno ustavno sodišče Zaradi velikih pristojnosti, ki jih ima ustavno sodišče, ga mnogi pojmujejo kot najbolj originalno in najzanimivejšo institucijo v ustavnem sistemu ZR Nemčije. Je najvišji varuh ustave v državi in je sestavljeno iz dveh panelov oziroma senatov. Vsak ima svoje področje pristojnosti. Prvi senat je zadolžen za kontrolo norm, ustavnih pritožb s področja javnih služb, služenja vojaškega roka in civilnega služenja, kazenskih postopkov, izvrševanja kazni ter sporov med organi. Drugi senat pa skrbi za volilne pritožbe in je pristojen za prepovedi strank. Sodniki ne morejo prehajati iz enega panela v drugega, vedno so izvoljeni neposredno v določen senat. V vsakem senatu je osem sodnikov. Polovico sodnikov v posameznem senatu izvoli zvezni zbor, drugo polovico pa zvezni svet. Mandat sodnikov traja dvanajst let brez možnosti ponovne izvolitve.
Zvezno vrhovno sodišče Zvezno vrhovno sodišče je zadolženo za civilno kazensko pravo. To na najnižjem nivoju izvajajo občinska, deželna in višja deželna sodišča. Njegova naloga je tudi zagotavljanje pravne enotnosti in izpolnjevanj prava. Sodnike vrhovnega zveznega sodišča imenujeta skupaj minister za pravosodje in komite za izbiro sodnikov.Koncilja, Rok. 2006. Razmerje med sodstvom in državnim sodiščem. Diplomsko delo. Ljubljana: fakulteta za družbene vede.
Druga zvezna in deželna sodišča Na podlagi sedanje ureditve sodstva ZR Nemčije na tem področju obstaja pet vrst sodišč: redna oziroma navadna (odgovorna za kriminalne zadeve, civilnopravne zadeve in še za nekatere nesporne legalne procedure), delovnopravna (odločajo o sporih, ki izhajajo iz zaposlitvenih pogodb), splošna upravna, finančna (ukvarjajo se z obdavčenjem ter drugimi finančnimi in računskimi zadevami) in socialna sodišča (ukvarjajo se s spori glede socialne varnosti).Legal order. 2014. Dostopno prek: http://ec.europa.eu/civiljustice/legal_order/legal_order_ger_en.htm (3. 1. 2014)
Relacija med zvezno in prvo podrejeno ravnijo oblasti Delitev oblasti je osnovna ideja na kateri danes leži demokratična in federativna ZR Nemčija. Tudi v ZR Nemčiji je oblast razdeljena na izvršilno, zakonodajno in sodno med zveznim parlament (Bundestag) in regionalnimi parlamenti (Landtag), med predsednika ZR Nemčije, zvezno vlado in regionalnimi vladami in med zveznimi ter regionalnimi sodišči. Bundestag je najvišji zakonodajni organ v ZR Nemčiji. Zvezna vlada predstavlja najvišjo izvršno oblast, sodno oblast pa zvezna in deželna sodišča. German Bundestag. 2013. Function and role. Dostopno prek: http://www.bundestag.de/htdocs_e/bundestag/function/index.html (29. 12. 2013)
Glavni koncept nemškega federalizma je, da zvezna oblast izvaja široko zakonodajno oblast na področju meddržavnih zadev, Länder pa so v glavnem odgovorne za implementacijo zakonov zveznega in regionalnega nivoja. V primeru kjer pride do kresanja teh dveh zakonodaj, zvezna prevlada nad regionalno, so pa dežele deležne kar precejšnje avtonomije in moči.Council of Europe. 2012. Local and regional democracy in Germany. 14. mar. Dostopno prek: https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?id=1918543&Site=COE#P237_30705 (29. 12. 2013)
Vse Länder imajo enak pravni položaj in uživajo enak ustavni status. Imajo veliko avtonomijo pri vodenju samih sebe, saj zvezna ustava določa le demokratični minimum, v obsegu, da mora vsaka dežela izvajati načela republikanskega, demokratičnega in socialnega prava. Lokalna samouprava spada pod avtoriteto Länder. zvezna oblast pa lahko vpliva na raven lokalne samouprave posredno s spreminjanjem federalne zakonodajne (s podeljevanjem novih nalog in funkcij) in na področju davkov.
Ustava daje regijam moč po načelu subsidiarnosti, so odgovorne za vse javne funkcije in naloge, ki niso eksplicitno dodeljene zvezni oblasti. V praksi to pomeni, da so policija, izobrazba, kultura in lokalna samouprava v rokah kompetenc posamezne regije, njene izvršne avtoritete.Johns Hopkins Faculty of Law University of Sheffield. Regional government in european countries. The Constitution Unit University Colleqe London. Dostopno prek: http://www.ucl.ac.uk/spp/publications/unit-publications/5.pdf (29. 12. 2013) Zvezna oblast na drugi strani operira izključno na področjih zunanjih odnosov, oboroženih sil, federativne železnice, federativne pošte in federativne finančne administracije. To pomeni da mora priti na nekaterih področjih med zvezno in regijsko ravnijo do sodelovanja (ibid). Na tej točki pride v igro Bundesrat, protiutež Bundestagu , vmesni člen med deželo in Federacijo. Bundesrat, zgornji dom parlamenta, sestavljajo predstavniki Länder preko katerega vplivajo na zakonodajo na zvezni ravni, kajti posvetovanje z Bundesratom je obvezno pri odločitvah na zvezni ravni in v primeru zakonov, ki imajo vpliv na interese ter naravo regij, je tudi potreben njegov konsenz.Bundesrat. 2013. The Bundesrat as the link between the Federation and the federal states. Dostopno prek: http://www.bundesrat.de/cln_320/nn_11004/EN/funktionen-en/inhalte/3-Bindeglied-en.html (29. 12. 2013) V nekaterih primerih imajo Länder tudi pravico do veta, ta pa je deželam pomagala ohraniti mero moči in zakoreninila kooperativen federalizem.
V Bundestagu je torej najpomembnejša naloga zakonodajni proces in parlamentarni pregled vlade in njenega dela, člani Bundestaga pa odločajo tudi o zveznem proračunu in razporeditev vojaških sil izven ZR Nemčije. V zakonodajnem procesu kot sem že omenil sodeluje tudi Bundesrat. Bundesrat poda svoje prvo mnenje o predlogu zakona še preden je ta predlog posredovan Bundestagu.
Medtem ko je Bundestag dvodomni parlament na zvezni ravni, na regionalni ravni delujejo Landtagi, ki so enodomni. Podobno je tudi Landtag zakonodajni organ, vendar v glavnem seže njihova moč znotraj svojih regij na področja kulture (izobrazba, muzeji, podpora umetnikom), policijo in lokalno samoupravo – zakone oblikujejo glede na lastne potrebe in okoliščine. V principu imajo Landtagi proste roke na vseh področjih razen tistih, kjer jih Osnovni zakon (Grundsgesetz) eksplicitno omejuje.Encyclopædia Britannica. 2013. Germany. Dostopno prek: http://www.britannica.com/EBchecked/topic/231186/Germany/58036/Railways#toc58040 (29. 12. 2013)
Vsaka regija ima poleg svojega parlamenta tudi svojo vlado, na katere čelu je šef vlade s svojim kabinetom in ministri. Zvezna vlada pa se ne more vmešavati afere regionalne vlade in ni institucionaliziranega centralnega vladnega nadzora nad regionalno vlado. Zvezna vlada ima večjo zakonodajno vlogo, medtem pa ima Land vlada večjo administrativno vlogo – to prikazuje dejstvo, da Land vlada zaposluje večje število javnih uslužbencev kot zvezna vlada in lokalne vlade skupaj.Country studies.US. Federalism. Dostopno prek: http://countrystudies.us/germany/151.htm (29. 12. 2013)
Zvezna vlada in Land vlade si delijo moči na številnih področjih, kot so: civilno pravo, begunstvo, splošna