Sostolnica Marijinega vnebovzetja v Krki () je sostolnica in župnijska cerkev Krške škofije (Avstrija), ustanovljene v 11. stoletju. Zgrajena je bila med letoma 1140 in 1200 v visokoromanskem slogu in je ena najlepših in najpomembnejših sakralih zgradb v Evropi iz te dobe,Cathedral of Gurk UNESCO. zato jo je Avstrija prijavila za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine že leta 1994. Od izgradnje do leta 1788 je služila kot stolnica, po prenosu škofijskega sedeža v Celovec pa je postala sostolnica.

Zgodovina zgradbe

thumb|left|Sveta Ema Krška kot pokroviteljica »posvečuje« stolnico, 14. stoletje thumb|Napis gradbenega mojstra? thumb|left|Ema Krška nadzoruje gradnjo cerkve, zaslon lesene plošče

V predkrščanskih časih je bil na mestu današnje cerkve tempelj keltske konjske boginje Epone. Blok kamna z vgraviranim imenom je bil vstavljen v jugozahodnem stebru ladje. Domnevajo, da je bila zgradba v času Rimljanov namenjena rimskemu kultu. Med izkopavanji leta 1926 so našli fragment oltarja.Hartwagner 1995, S. 81.

Svetorimski cesar Arnulf Koroški je leta 898 švabskemu plemenitašu Svetopolku (Zwentiboldu), predniku svete Eme Krške, podaril Güter v Krki in Metnitztal, še en dvorec v Krki. To posest je podedovala Ema v prvi polovici 11. stoletja. V Krki je zgradila Janezovo cerkev, ki ji je salzburški nadškof Baldvin leta 1043 dodelil pravico župnije. Istega leta je ustanovila ženski benediktinski samostan z Marijino cerkvijo. Samostan v Krki je bil leta 1070 ukinjen, ko je papež Aleksander II. nadškofu Gebhardu dal dovoljenje za ustanovitev škofije na Koroškem. S samostanom povezana posest je bila namreč salzburška in tako je leta 1072 je nadškof ustanovil sufragansko Krško škofijo, škofijo brez teritorija in brez stolnega kapitlja. Kot prvi je bil za škofa posvečen Günther von Krappfeld.

Krška župnija je iz leta 1162. Takrat je bila Janezova cerkev preurejena v župnijsko cerkev. Sestavljena je bila iz dvoranske ladje, kvadratnega prezbiterija in okrogle apside ter je imela majhnega strešnega jezdeca. Bila je obdana s pokopališčem s kostnico, ki je bilo odstranjeno leta 1842. Cerkev je bila porušena leta 1892.

Gradnja stolnice se je začela okoli leta 1140 pod škofom Romanom I. (1131–1167). Nekje na tem mestu je stala nekdanja samostanska cerkev, verjetno zahodno od nove zgradbe. Še pred dokončanjem cerkve so leta 1174 prenesli grob svete Eme v obstoječo kripto. Glavni oltar škofove cerkve je bil posvečen leta 1200. Stolnica in samostanske zgradbe so bile končane pred 1220.

V 13. stoletju je cerkev poškodovalo več požarov. Po popravilih in obnovah je bila nato leta 1287 ponovno posvečena. Okoli leta 1446 je bil v prečni ladji narejen mrežast rebrast obok, leta 1500 pa zvezdast rebrast obok v prezbiteriju. Nov požar je leta 1525 uničil lesen strop v ladji. Leta 1563 je bila dokončana skodlasta streha. Leta 1591 je bil zgrajen mrežast rebrast obok v ladji.

Za časa prošta Vizdoma (1617–1632) je bila porušena romanska škofijska zgradba, zgrajena kapiteljska dvorana in v baročnem slogu preurejen proštov dvorec. Postavil je tudi baročne oltarje. Značilne baročne čebulaste strehe na zvonikih je cerkev dobila leta 1678. Prošt Otto Kochler je načrtoval temeljito spremembo stolnice. Dal je preurediti Emin grob v kripti ter zgraditi oltar in prižnico. Leta 1744 je bilo delo prekinjeno zaradi velikih dolgov, ki so jih povzročili njegovi ukazi. Začel je delati kot tesar pri zasnovi cerkve.

Leta 1788 je bil kapitelj preseljen v Celovec, cerkev pa je postala župnijska cerkev in sostolnica. V požaru leta 1808 so bili uničeni streha in deli škofove kapele. Leta 1850 je cerkev »odkril« pruski kustos Ferdinand von Quast in jo v svoji publikaciji iztrgal pozabi. V letih 1924–1933 so potekala obsežna obnovitvena dela. Druga svetovna vojna ji ni prizadejala škode, le šest zvonov so odpeljali za predelavo. Leta 1950 je bila obnovljena baročna notranjost, ki je bila močno načeta od lesnih škodljivcev. Kupola je bila pokrita s pločevino.

Opis

thumb|rechts|Tloris cerkve (zgoraj) in kripte (spodaj desno)

Cerkev je triladijska bazilika s petpolnim rebrastim obokom, povečanim dvopolnim obokom nad prezbiterijem, transeptom in tremi enakimi apsidami. Zahodni del stavbe obvladujeta dva zvonika, med katerima je nad notranjim in zunanjim preddverjem v galeriji škofovska kapela. Pod prezbiterijem in transeptom je kripta. Samostanska poslopja (trakt kapitlja in škofijski dvorec) so blizu, severno od cerkve.

Zunanjost

Zvonika

thumb|Severni zvonik

Zahodno od vgrajenega kamnitega bloka stojita 60 metrov visoka zvonika. Na njima so ozka romanska obokana okna, ki so delno zazidana, in v predzadnjem nadstropju baročna akustična okna. Čebulasta streha je močna in ima lanterno. Zgrajena je bila leta 1678 in leta 1988 ponovno pokrita. Na severnem zvoniku je stolpna ura. Številčnica z grbi stolnega kapitlja in prošta Ferdinanda Litzlhofna (1789–1818) so bili naslikani po požaru 1808.

Glavni portal

thumb|left|Glavni portal thumb|left|Okno v glavnem portalu

Glavni vhod na zahodu med stolpoma je bil prvotno odprt. Preddverje je bilo končano 1337/38 in zaprto z gotskim zidom navzven. Obokane stene vrat se razprostirajo po celotni višini preddverja. Na obeh straneh je ozko okno s krogovičjem. Od leta 1931 so na straneh portala znova izpostavljeni ostanki rimskih arkad (stebri, temelji in kapiteli). Figuralno stekleno okno v sredini nad vrati in stranska okna so še vedno delno iz obdobja gradnje portala. V srednjem oknu so od zgoraj navzdol: Bog Oče, Sonce in Luna, simboli evangelistov, Marija z detetom in žalosten človek. V stranskih oknih so podobe dvanajstih svetnikov. Od leta 1988 so nova vrata iz brona, nerjavečega jekla in hruškovega lesa Tomasa Hokeja. Nov portal se prilega strukturi gotske fasade. Štirikrilna vrata lahko v celoti ali delno odprejo dve krili.

Nad glavnim portalom je od zunaj mogoče videti dve obokani okni in okroglo okno, ki je nad preddverjem škofove kapele.

Vzdolžna stran

thumb|Samsonov timpanon

Zunanje stene stranskih ladij se rahlo vidijo izza zvonikov. Z večjimi, drugače rahlo obarvanimi kamnitimi bloki se jasno vidita dve fazi gradnje (cezura 1179–1180 in spremembe), prav tako kot visoko nastavljena okna: po dve pravokotni okni je mogoče videti na zahodni strani, druga okna so večja in si sledijo na večji medsebojni razdalji.

Glavna ladja ima dvokapno streho, obe stranski pa enokapno. Transept in apside so prekriti s črnim skrilavcem.

thumb|Timpanon južnega portala

Južna stena stranske ladje ima profilirano bazo in pod streho polkrožno obokan friz. Južni portal izvira iz prve faze (1140/50), izveden v za ta čas starem slogu. Ima trojno stopničasto lice, ravne baze in enostavno profiliran prečnik. Timpanon kaže polovično reliefno podobo Kristusa, ki blagoslavlja z odprto knjigo: Ego sum hostium (Jaz sem vrata; ).Van der Kallen, Deuer, 1995, S. 14. Stranska ladja je zaprta z obokanim frizom. Friza v glavni ladji večinoma ni.

thumb|Fasada južne prečne ladje

Zunanja stena transepta ne seže čez steno stranske ladje, ker je bil transept verjetno predviden šele pozneje. Obokan friz stranske ladje je na enaki višini naprej na transept in dodatno okrašen s palmetami in pletenicami. Dve obokani okni sta taki kot na stranski ladji. Nad frizom sta dve visoki vitki obokani okni. Fasada je razdeljena s tremi visokimi okroglimi stebri s kockastimi kapiteli in atiško bazo. V sredini sedi kot zgornji konec obroč. To se kaže skozi obokana okna. Zgornji rob zatrepa ima tudi obokan friz.

Severna stran je enostavnejša, saj sta bila tukaj prvotni križni hodnik in samostan, ki je bil leta 1637 porušen. Nekdanji portal samostana je zazidan. Majhen prizidek (1775) v bližini zvonika so v preteklosti uporabljali kot kapiteljska vrata, danes so tu razstavljene Emine relikvije. Ostanki stenskega slikarstva so iz prve polovice 13. stoletja, ki je nekoč krasilo stene križnega hodnika. V zidu so odlomki reliefov in napisi iz rimskega obdobja. Preostanek zgradbe kaže neobdelan zid iz marmorju podobnega apnenca, ki je rahlo rdečkaste barve.

Vzhodna stran

thumb|Južna stranska apsida

Tri apside na vzhodni strani stojijo pred steno prečne ladje. Ob straneh apside so krožno obokana okna, nad glavno apsido dve majhni okrogli okni. Apside imajo profilirane podstavke, pilastre s polstebri z bogatimi kapiteli in dvostopenjske slepe arkade. Vsaka apsida ima obokano okno, ki je v glavni apsidi večje, s širokimi in slepimi arkadami, ki so šestkratno poglobljene. Nad tem oknom je ena od le dveh figuralnih arhitekturnih skulptur na zunanji strani cerkve: visokoromanski relief (1175) kaže leva, ki se bori z baziliskom – simbol boja dobrega proti zlu. Na glavni apsidi so v zgornjem koncu obokan friz, nad njim okrasni trak in šahovnica. Stranski apsidi sta le pol tako široki kot glavna, precej manjši in manj bogato okrašeni.

Notranjost

Zunanje preddverje

thumb|Severno zunanje preddverje

Skozi glavni portal se pride v zunanje preddverje (vežo), velik, skoraj kvadraten prostor s sodčkastim obokom. Skoraj v celoti je prekrit s freskami iz leta 1340. Na stranskih stenah so štiri vrste slik, od katerih je najnižja delno uničena, in predstavljajo prizore iz Svetega pisma v obliki Biblije revežev (Biblia pauperum). Severna stena prikazuje prizore iz Stare zaveze, južna in del zahodne pa 26 slik, ki prikazujejo prizore iz Nove zaveze. Na oboku je zvezdno nebo, v sredini pa Jagnje božje (Agnus Dei).

thumb|Zahodni portal

Zahodni portal je lijakast (iz okoli 1200), širok 5,5 m in 7 m visok, skoraj celotna vzhodna stena veže. Zaradi svoje zaščitene lege je med najbolje ohranjenimi romanskimi portali v Avstriji. Portal ima sedemstopenjsko steno in arhivolt, okrašen s preprostimi okraski. Timpanon je gladek, verjetno je bil pobarvan s fresko (zadnje ostanke črnila so odstranili leta 1912). Čez lok so medaljoni z doprsnim kipom Kristusa in apostolov (1340).

Na vratih zahodnega portala so ostanki lesenih reliefov iz zgodnjega 13. stoletja. Izklesane so barvne vitice. Na levem vratnem krilu je Kristus obdan s štirimi evangelisti in angeli, preroki in apostoli. Zgoraj so trije (verjetno prvotno sedem) golobi, simboli sedmih darov Svetega Duha. Desno vratno krilo prikazuje prizore iz Jezusovega življenja, ki drugo ob drugem tipološko ustrezajo prizorom iz Stare zaveze.

Notranje preddverje

Posebnost krške cerkve je notranja veža iz začetka 13. stoletja. Povezuje zahodni portal in se razteza 3 metre v notranjost ladje. Proti stranskima ladjama je omejena z licem. Veža je podpora škofovi kapeli, ki je daljša od zunanje veže. Polstebri imajo različne kapitele. Čez stebre so arkadam podobni loki, ki dajejo preddverju učinek slavolokov.

Glavna ladja

thumb|Zvezdastorebrast obok v prezbiteriju thumb|Pogled v glavno ladjo

Ladja je obokana in ima vitke kvadratne stebre z okroglimi obokanimi arkadami. Okna kažejo, kje je bil nekoč raven romanski strop. Okna imajo pobarvane okvirje z grbovnimi ščiti. Sodčasti obok v gotskem slogu je bil zgrajen leta 1591, delo gradbenega mojstra Leonharda Uttnerja iz Passaua in kamnoseka Philippa Wernerscona iz Celovca. Poslikave na oboku in repne groteske so delo mojstra Kräußla iz Šentvida ob Glini, njegovi so tudi grbi (prošta Grimminga, 1591) in mož v krogu (Kräußl) nad prezbiterijem.

Stranski ladji sta bili obokani leta 1525. V južni je na zadnji steni dostop do škofove kapele, dve okni osvetljujeta stopnice, na levi strani je dostop do zvonika. V severni čelni steni je vhod na severni zvonik.

Prezbiterij