Ambicija je močno hotenje, želja po uspehu in uveljavitvi, ki se po navadi pojavlja v okviru ambicioznosti, ki je lastnost ambicioznega človeka. Psihološka tradicija definira ambicijo v povezavi s cilji in načrti za doseganje le-teh. Ambicije so prisotne pri različnih vidikih našega življenja, delimo jih na pozitivne in negativne.
Ambicioznost je lastnost, pri kateri gre za vztrajno in splošno prizadevanje za dosego uspeha, doseganje ciljev in dosežkov. Psihologija ambicioznost definira v okviru osebnostne strukture. Ambicioznost je osebnostna lastnost posameznika, ki jo lahko opišemo kot željo po doseganju zaključkov, predvsem uspešnih, želja po uveljavitvi, slavi in bogastvu. V okviru psihologije dela se ambicioznost povezuje tudi z uspehom na delovnem mestu in spolno stereotipnostjo.
Definicije
SSKJ V slovarju slovenskega jezika sta ambicioznost kot lastnost in ambicija kot samostalnik razloženi tako: ambicióznost -i ž (ọ̑): lastnost ambicioznega človeka ambícija -e ž (í): močno hotenje, želja po uspehu, po uveljavitvi
Ambicija ≠ aspiracija Ambicije ne pomenijo istega kot aspiracije. Razlika med njimi je v specifičnosti. Aspiracije so bolj specifične in natančneje definirane kot ambicije, na primer: aspiracija = narediti specializacijo iz klinične psihologije). Pri aspiracij gre za točno določeno željo in težnjo, pri ambiciji pa govorimo na splošno o doseganju ciljev in uspehov. Judge, T. A., Kammeyer-Mueller, J. D. (2012). On the Value of Aiming High: The Causes and Consequences of Ambition. Journal of Applied Psychology. 97(4), 758–775. aspirácija -e ž (á): prizadevanje za kaj; težnja, želja
Definicije ambicij Koncept ambicija in osebnostna lastnost ambicioznost sta zelo malo preučevana fenomena, kar je zanimivo, saj so sorodni koncepti kot so karierna motivacija, aspiracije in potreba po doseganju, zelo dobro raziskana področja. Benschop, Y., Van den Brink, M., Doorewaard, H., Leenders, J. (2013). Discourses of ambition, gender and part-time work. Human Realtions. 66(5), 699-723.
Ambicijo lahko definiramo na več različnih načinov. Psihološka tradicija definiranja ambicij je, da jih opisujejo v povezavi s cilji in načrti za doseganje le-teh, kar ustrezno opiše teorija postavljanja ciljev (Locke, 1996), ki je ena izmed motivacijskih teorij uporabljena za motiviranje zaposlenih. Po tej teoriji je ambicija omenjena kot vir razlik med cilji pri različnih posameznikih.
Ambicioznost je lastnost, pri kateri gre za vztrajno in splošno prizadevanje za dosego uspeha, doseganje ciljev in dosežkov. Ambicioznost se ne kaže le na enem področju in ne preneha obstajati, ko je dosežen prvi cilj, saj je definirana kot splošna, generalna želja po doseganju ciljev. Ambicioznost večkrat povežemo s prizadevanjem za dosego položaja in bogastva in ne kot prizadevanje za splošno dobro počutje in socialno-čustveno sprejemanje. O ambicioznosti govorimo predvsem v povezavi z doseganjem, s potjo in načini, ki pripeljejo do dosežka in ne le z dosežkom samim.
Ambicioznost je bolj prisotna v življenjskih situacijah povezanih s poklicnim uspehom in je v večji meri preučevana v kontekstu kariernih uspehov, saj je orientirana enodimenzionalno v prioritiziranje dela, kariero, vpliv, moč in visoko plačo.
Psihologija ambicioznost definira tudi v okviru osebnostne strukture, in sicer kot osebnostno lastnost posameznika, ki jo lahko opišemo kot željo po doseganju uspešnih zaključkov, želje po uveljavitvi, slavi in bogastvu. Ambicije so tudi del motivacijskega procesa pri delu, ki je orientiran k doseganju rezultatov.
Področja, pri katerih si posamezniki postavljajo ambicije Ambicije posameznikov so lahko vezane na zelo raznolika področja. Največkrat se nanašajo na poklicno področje, a obsegajo tudi druga področja kot so Whisler, S.C., Eklund, S. J. (1982). Women's ambition: A three-generational study. Psychology of Women Quarterly, 10, 353-362: Zakon, partnerstvo, poroka Družina (sem spada tudi pomoč pri razvoju otrokovih ambicij)
Izobraževanje Dobrodelnost, prostovoljstvo Samoaktualizacija Finančne ambicije Prosti čas
Pozitivne in negativne ambicije Ambicija ni nevtralen koncept. Izoblikuje se na podlagi implicitnih in eksplicitnih norm in pravil. Pozitivna ambicija lahko pojasni željo po kompetentnem izpolnjevanju različnih odgovornosti in pomoč pri doseganju kolektivnih ciljev. Pozitivna ambicija je povezana z učenjem, rastjo in samoaktualizacijo.
Negativna ambicija se navezuje na individualistično težnjo po doseganju moči in na sebično vedenje. Negativna ambicija je povezana s hierarhijo, statusom, prestižem in plačo .
Ambicioznost in osebnostna struktura Ambicioznost je pogosto raziskovan koncept v okviru socialno-psihološke perspektive, kjer je opisan kot individualna lastnost oziroma osebnostna poteza. V povezavi z osebnostno sturkturo se pogosteje uporablja izraz ambicioznost in ne ambicija. V večini raziskav je opredeljena kot podfaktor vestnosti ali ekstravertnosti, ampak raziskave, ki bi eksplicitno uvrstile ambicioznost v osebnostni model velikih pet (Big five), niso znane.
Ambicioznost prištevajo k vestnosti zato, ker so višji nivoji organiziranja in tendenca po postavljanju ciljev in ravnanjem v smeri doseganja le-teh, del koncepta vestnosti. Vestni posamezniki so bolj ciljno orientirani. Nekatere raziskave so pokazale, da si vestni posamezniki cilje postavljajo bolj pogosto in tudi bolj težijo k doseganju ciljev, ki si jih postavijo. Prav tako si vestni posamezniki postavljajo več življenjskih ciljev, težijo k uspešni karieri, vplivnemu delovnemu mestu in bogastvu.
Pri ekstravertnosti gre za težnjo po socialnem statusu. Ekstraverti poskušajo izkoristiti čim več iz okolja in stimulacije iz okolja prenesti v aktivno doseganje lastnih ciljev. Ekstravertnost je tudi statistično pomembno povezana z zaupanjem v dosežke v karieri. Posamezniki, ki so že v otroštvu kazali več aktivnosti in socialnih stikov, imajo pozneje višje ambicije po življenjskih dosežkih. Ekstraverti imajo tako višje želje po uspehu na splošno in več samozaupanja v doseganje ciljev, kar lahko vodi k višji stopnji ambicioznosti.
Nevroticizem je še ena izmed dimenzij, za katero bi pričakovali, da bo (negativno) povezana z ambicioznostjo. Nevrotični posamezniki so nagnjeni k temu, da jih skrbi in da dvomijo. Po socialno-kognitivni percepciji si bodo manj pogosto postavljali ambicije, ker prihodnost večkrat vidijo v negativni luči in imajo negativna pričakovanja o dogodkih in tem, da se stvari ne bodo izšle v pravo smer. Zaradi tega si tudi ne postavljajo življenjskih ciljev, saj zanje mislijo, da za njih niso uresničljivi in da niso realistični. Posamezniki, ki so labilno delovali že v otroštvu, kasneje v življenju dosegajo nižje karierne dosežke.
Vplivi na razvoj ambicioznosti in ambicij Faktorje vpliva na razvoj ambicioznosti in ambicij delimo v tri kategorije: makro (večji zgodovinski dogodki, socialni vplivi, družbene vrednote, družbena pričakovanja v določenem zgodovinskem obdobju) vplivi,
mikro (dogodki pomembni za posameznika, npr. smrt očeta, osebnostne značilnosti, samo-dojemanje) vplivi,
razvojni vplivi (spremembe posameznika preko let). Z vidika socialno-konstruktivistične perspektive je poimenovanje in razvoj ambicij močno povezan z zgodovinskimi in kulturnimi specifičnostmi. To pomeni, da je ambicija odvisna od konteksta z vidika časa in kraja, v katerem posameznik živi. Ambicija je produkt socialnih interakcij, ki temeljijo na implicitnih in eksplicitnih kulturnih normah in pravilih družbe kot na primer, v sodobni družbi še vedno prevladuje maskulinost družbe, ki predpostavlja, da sta status in moč med spoloma neenakomerno razporejena, v prid moškega spola.
Ambicioznost je primarno rezultat energije in odločenosti v kombinaciji z jasnimi cilji, zato tudi lahko rečemo, da ambicioznost temelji predvsem na posameznikovi samodejavnosti (samoaktualizaciji). Poleg tega je ambicioznost ena izmed podfaktorjev velikih pet, kar pomeni, da so posamezne komponente ambicioznosti podedovane. K razvoju ambicioznosti v veliki meri doprinese tudi okolje, v katerih posameznik deluje in odrašča. Pri postavljanju in doseganju ambicij gre običajno za kontekst edukacije ali službe. Poleg tega pa na posameznika že zelo zgodaj vpliva družinsko okolje, v katerem posamezniki odraščajo. Otroci svoje starše dojemajo kot modele. Če otrok odrašča v okolju, kjer so mu starši model uspešnega posameznika na poklicnem področju, bo v prihodnosti tudi sam želel postati tako uspešen kot njegovi starši. Pomembne so tudi vrednote, ki jih otrok prevzame od staršev. Če so te vrednote povezane z uspehom na poklicnem in izobraževalnem področju, bo tudi sam stremel k delovanju v skladu s temi vrednotami. Kar kaže na to, da se ambicioznost začne kazati že zelo zgodaj v družini (primerjanje med sorojenci) in se nadaljujeje tudi v šolsko obdobje (biti najboljši v razrednem tekmovanju).
Posamezniki, ki imajo več osebnostnih značilnosti, ki vodijo k uspehu imajo več možnosti, da postanejo ambiciozni, ker imajo višja pričakovanja in več motivacije za doseganje ciljev. Tudi otroci, ki že v otroštvu kažejo visoke sposobnosti na različnih področjih, so bolj spodbujani k doseganju ciljev s strani okolja. Eden najpomembnejših faktorjev za poklicno in okoljsko uspešnost pa je zagotovo splošna mentalna sposobnost. Posamezniki z višjo splošno mentalno sposobnostjo, bodo dosegali ali pa vsaj želeli dosegati uspehe, kar jih bo še naprej spodbujalo k postavljanju ambicij.
Merjenje ambicioznosti
Ambicije na delovnem mestu Ambicija je socialni in odnosni konstrukt, pogosto ustvarjen znotraj konteksta dela, ki se izoblikuje preko socialnih interakcij in pozitivne povratne informacije, podpore in spodbud s strani zaposlenih in nadrejenih.
Ambicioznost je ena od lastnosti, ki pomembno vpliva na uspeh na delovnem mestu. Posameznikove ambicije so spodbuda za vsakdanje delo in nadaljnje izpopolnjevanje, napredovanje in doseganje vse boljših uspehov v poslovnem ter zasebnem življenju. Pretirana ambicioznost v poslovnem svetu ni najbolj zaželena. Lahko je škodljiva za tistega, ki jo kaže, in tudi za delovno okolje (egoizem, skrb za lastne interese v škodo skupnih interesov). Primerno je vzpostavljati zmerno ambicioznost, tako, da si postavljamo realne cilje, da doseganje le-teh sproti spremljamo in objektivno vrednotimo.
Ambicioznost se pogosto prepleta s tekmovalnostjo, saj na vseh področjih, kjer želimo kaj doseči ali napredovati po karierni lestvici, trčimo na nekoga, s katerim se zavedno ali pa nezavedno primerjamo. Socialna primerjava nas lahko vodi do tekmovalnosti, tako odkrite kot prikrite. Ederer, F., Patacconi, A. (2010). Interpersonal comparison, status and ambition in organizations. Journal of Economic Behavior & Organization.75(2), 348–363.
Različni diskurzi ambicij na delovnem mestu glede na socialni konstruktivizem Glede na socialni konstruktivizem lahko ločimo različne diskurze ambicije na delovnem mestu: Osebni razvoj (angl. Individual development)
Obvladovanje naloge (angl. Mastery of the task)
Karierna mobilnost navzgor (angl. Upward career mobility) Ambicije kot vir organizacije (angl. Ambition as a resource)
Ambicije kot uporaben vir za razvoj organizacije Tovrstna oblika ambicij je velikokrat prepoznana pri vodjah. Ambicije so povezane z zavezanostjo nalogi in organizaciji, s pripravljenostjo dela (dodatne ure brez ugovarjanja) in z željo po izboljšanju procesov in ponudbe organizacije. Za posameznike, ki si postavljajo takšne ambicije, je značilna neprestana dosegljivost, prioretiziranje dela in ciljna usmerjenost.
Ambicioznost in spol