thumb|250px|Umetniška upodobitev dvozvezdja Labod X-1 thumb|250px|Rentgenska slika izvora Cygnus X-1 (Nasina slika)
Labod X-1 (Cyg X-1) je rentgensko dvozvezdje z obhodnim časom v ozvezdju Laboda. Od Sonca je oddaljeno približno 6100 svetlobnih let. Sestavljata ga zvezdna črna luknja in navadna zvezda, ki kroži okrog nje. Črna luknja z zvezde trga maso, pri čemer nastaja akreacijski disk, ki seva rentgensko svetlobo. V rentgenskem sevanju tega izvora so opazne velike spremembe v intervalih po 50 ms, kar je zelo hitro in kaže na zelo majhno velikost izvora.
HDE 226868
Ta zvezda leži pol stopinje SVV od Ete Laboda in je modra nadorjakinja s površinsko temperaturo 30 000 °C in maso 20 do 30 Sončevih mas.
Črna luknja
Njena masa je vsaj 10 Sončevih mas. Odkrili so jo zaradi sevajočega akreacijskega diska, ki ga ne bi moglo ustvariti nobeno drugo telo.
Odkritje
Močan izvor rentgenskega sevanja so v Labodu odkrili že leta 1962, ko so v ozračje z raketami začeli pošiljati prve detektorje. V letu 1965 so odkrili spremenljivost izvora. Leta 1970, ko so v orbito izstrelili prvi rentgenski satelit UHURU, so ugotovili, da izvor sevanja sovpada z zvezdo HDE 226868. Charles Thomas Bolton je odkril nepravilnosti v gibanju zvezde, kar je pokazalo na črno luknjo.
Zanimivost
Stava Stephena Hawkinga: Fizik, ki je lep del svojega dela posvetil črnim luknjam, je stavil, da v Labodu X-1 NI črne luknje; to je bilo zanj neke vrste zavarovanje, saj bi, če bi njegovo delo padlo v vodo, vsaj dobil stavo. Na svojo srečo je izgubil, da ne bo pomote.
Sklici
Viri
Kategorija:Labod (ozvezdje) Kategorija:Zvezdne črne luknje Kategorija:Telesa v Katalogu Hipparcos 226868 Kategorija:Nadorjakinje tipa O Cygni, V1357 Kategorija:Telesa Bonnskega pregleda Kategorija:Rentgenske binarne zvezde