Cessna 152 oz. C152 je dvosedežno šolsko enomotorno letalo ameriškega proizvajalca Cessna, certificirano po FAR-23 (za ZDA) oz. EASA CS-23 (za EU) za VFR, IFR, NVFR in nočni IFR ter Aerobat tudi za ACRO. Usposobila je preko 2 milijona pilotov. Uporablja se za: osnovno šolanje pilotov, nočno šolanje, inštrumentalno šolanje, šolanje inštruktorjev letenja, šolanje reševanja iz nepravilnih položajev (saj je eno redkih letal certificiranih za vrij), za letenje formacij, za nabiranje naleta bodočih poklicnih pilotov oz. inštruktorjev letenja ter za športno letenje aeroklubov, variante Aerobat pa še za akrobatsko šolanje. Po mnenju mnogih je najboljše šolsko letalo, zato se veliko letalskih šol raje odloči vzdržljiva stara letala kompletno obnoviti, kot pa da bi jih zamenjali za novejša. Uporablja jo tudi preko deset vojnih letalstev. Ena-pet-dva je eno izmed najbolj popularnih letal v zgodovini, saj je najbolj številčno proizvajano sodobno civilno dvosedežno letalo. C152 je bila razvita v konkurenci: Beechcraft Skipper, Piper Tomahawk in Grumman American AA-1 ter kasneje DA20-C1 Eclipse, če seštejmo vse proizvedene konkurente skupaj jih je C152 presegla v številu proizvedenih letal. C152 že več desetletji ni več v proizvodnji, vendar se še vedno uporablja veliko število letal, mnogo jih ima danes že preko 15.000 ur in 60.000 pristankov ter so še vedno v redni uporabi. Predpisan resurs letala s strani Cessne je 30.000 ur. Cenovno je bila nova Cessna 152 precej dražja in konstrukcijsko močnejša od Cessne 172, saj je bila narejena v osnovi kot robusten trenažer. C152 poganja robusten 3,82 litrski štirivaljni bencinski bokser motor Lycoming O-235, ima podvozje tipa tricikel in dvokraki propeler McCauley. C152 bo z ustreznim vzdrževanjem lahko ostala v uporabi vsaj do leta 2060.

Karakteristike Skupaj so zgradili 7 584 letal v 8 letih (1977-85), med njimi je 7188 utility 152 in F152 ter 396 Aerobat-ov akrobatskih A152 in FA152, v ZDA je bilo sestavljenih 6988 letal in v Franciji 596 letal. Proizvodnja je bila zaključena ker Cessna v letih 1985-1996 ni proizvajala batnih letal, zaradi spremenjene zavarovalniške zakonodaje. Cessne 152 imajo samo 4 modelne variante (vse imajo Lycoming O-235, tudi akrobatski modeli): C152, Cessna 152 – standardni model (CS 23 Utility + 4,4 g, − 1,76 g) ZDA: 6673 letal A152, Cessna 152 Aerobat (C152A) – akrobatski model (CS 23 Aerobatic + 6,0 g, − 3,0 g) ZDA: 315 letal F152, Reims Cessna 152 – standarni model (CS 23 Utility + 4.4 g, − 1,76 g) Francija: 515 letal FA152, Reims Cessna 152 Aerobat (F152A) – akrobatski model (CS 23 Aerobatic + 6,0 g, − 3,0 g) Francija: 81 letal Manevrske karakteristike variant 152 (odobreni manevri):

C152 in F152: šandela, lena osmica, ostri zavoj, prevlečenje, vrij (CS 23 Utility + 4,4 g, − 1,76 g ) A152 in FA152 Aerobat: šandela, lena osmica, ostri zavoj, prevlečenje, vrij, luping, sodček, valček s krilci, pozitivni dinamični valček, kubanska osmica, immelmann, raversman (CS 23 Aerobatic + 6,0 g, − 3,0 g)

Aerobat modeli imajo vsi dodane elemente:

Dodatna okna nad sedeži Vrata kabine opremljena z mehanizmom za hitro odmetavanje Polni akrobatski pasovi G-meter Odstranljive sedežne blazine za prostor padala Okrepljeni glavni in repni nosilec

Pri vseh 4 modelnih variant je bilo na voljo veliko opcijske avionike. C152II in C152T nista različna modela ali variante, ampak sta samo opcije, ki jih je bilo mogoče kupit poleg osnovne C152:

C152 II oz. Nav Pac paket opreme, ki je vključeval bolj kvalitetno avioniko za IFR letenje in dodatno notranjo opremo, zaradi česar ima malo večjo osnovno težo.

C152 T paket opreme za letalske šole, pri čemer je »T« označeval »trener« in ne podmodela.

C152 Aviat je generalno obnovljena Cessna 152, ne gre za nova letala ampak jih v ZDA družba Aviat generalno obnovi, obnovljena letala so cenjena na $164.640.

C152 retrofit ne gre za posamezno varianto letala ampak za veliko skupino letal iz zgornjih 4 originalnih variant, ki so bile deležne večjih ali manjših posodobitev, predvsem avionike po zgledu ameriškega vojaškega letalstva. Tipični retrofiti so vgradnja 2x do 3x Garmin G5 PFD in HSI, vgradnja GNSS GTN650 multifunkcijske naprave, vgradnja Garmin ADS-B transponderja, vgradnja raznih digitalnih EDM motorskih inštrumentov, vgradnja druge Garmin GNC255 NAV COM radijske postaje 8,33 khz, vgradnja Garmin autopilota GFC500, vgradnja audio panela Garmin GMA 350.

Cessna 152 ostaja eno najoptimalnejših klasičnih ameriških letal za aeroklube zlasti zaradi zelo ugodnega vzdrževanja, robustnosti in kot kvaliteten vstopni model v raznoliko Cessnino floto, poleg tega je tudi zelo varno zaradi textron-ovih neporušnih preiskav spremljanja stanja konstrukcije, trenutno je v temu še ni premagal nobeden drugi model.

Razvoj

Prvo C152 so dobavili leta 1977. Cessno 152 so zgradili na podlagi prehodno uspešnega modela Cessna 150, le-to pa na podlagi predhodnih modelov Cessna 140 in Cessna 120. C152 ima zmogljivejši in zanesljivejši motor kot C150 ter večjo kabino ter največji odklon zakrilc zaradi varnosti zmanjšan s 40 ° na C150 na 30 ° pri C152. Cessna 152 je konkurirala letalom Beechcraft Skipper in Piper Tomahawk, vsa letala so predstavili istega leta,. pred tem je bil konkurent še Grumman American AA-1. Večino 152-k so zgradili v Cessnini tovarni v mestu Wichita, Kansas, ZDA, licenčno so jih proizvajali tudi v Franciji pri podjetju Reims Aviation pod oznako F152/FA152,. francoske verzije so imele dodaten proti korozijski primer od znotraj. Leta 1985 se je prozvodnja zaključila, ko je Cessna začasno končala proizvodnjo vseh enomotornih batnih letal zaradi spremembe zakonodaje v ZDA, v Franciji je bilo v letu 1986 sestavljenih še zadnjih 9 letal.

Leta 2007 je Cessna oznanila novo lahko športno letalo C162 Skycatcher, ki ga je poganjal šibkejši manj kakovostni Continental O-200 s 100 KM, proizvodnja tega letala se je zaradi neuspeha končala leta 2013. Model je bil certificiran samo za trg ZDA kot LSA in ni imel FAR-23 certifikata (ali EASA CS-23), kar je še dodatno skrčilo trg zanimanja in možnosti resnega šolanja pilotov ter onemogočila vstop na trg EU. C162 Skycatcher se ni obnesel na trgu, tudi vzdržljivost in varnost letenje je bila s C162 precej nižja.

Kritiki so zapisali:

Med časom 152 so se pojavila nova šolska letala in se upokojila, medtem ko 152 ostaja v redni uporabi. Od zaključka proizvodnje C152 ni pravega naslednika ali konkurenta, ki bi lahko prevzel nalogo osnovnega šolanja pilotov in novih inštruktorjev letenja, ne glede nato, da je na voljo nekaj tipov sodobnih dvosedežni letal, kot je na primer Diamond DA20 ali Aquila A210, ki so se v letalskih šolah izkazali kot prenežni za masovno šolanje in številčne pristanke, ki jim C152ke kljubujejo kljub visoki spoštljivi povprečni starosti leteče flote. Vse Cessna 152 lahko delajo Vrij, če imajo opravljene AD Note (AD 2009-10-09) - motiran kit komplet (P/N SK152-25), zato so tudi primerne za UPRT trening, novejša EASA CS-23 letala niso bila razvita za takšne manevre plus danes ni nobene variante (kot je Aerobat) novega dvosedežnega šolskega letala, ki bi bilo hkrati primerno za akrobacije in ugodnega nabiranje naleta pilotov ter osnovno šolanje PPL(A) pilotov. V Sloveniji je dolgoletni operator šolske flote letal C152 Letalski center Maribor.

Razlike med 150 in 152 sličica|Cessna 152 - Retrofitirana z Garmin GTN-650 Konstrukcija letal C150 in C152 je zelo podobna, vendar obstajajo pomembne razlike. Najbolj opazen je povečan navpični stabilizator na C152, ki ji daje boljšo odzivnost in rokovanje, podolgovati zaključki in aerodinamični prehodi med deli C152, ki segajo do zadnjih stekel kabine in oblika pokrova motorja. Montaža vertikalnega in horizontalnega stabilizatorja je modificirana in predvsem ojačana. V turbulenci se C152 boljše odziva kot C150. Druga razlika v zunanjem videzu je vidna za propelerjem v bližini jermenskega pogona alternatorja. Tehnično pomembna razlika je tudi napetost v električnem sistemu, ki je pri modelu C150 14V DC, pri modelu C152 pa 28V DC (baterije so 12V oziroma 24V), kar drastično izboljša zanesljivost baterije za zagon v hladnem okolju. C150 ima 14V 50 A alternator (700 W) medtem ko ima C152 28V 60A alternator (1680 W). Požarna stena skupaj z nosilcem podvozja in nosne noge na letalih C152 velja za najboljšo v svoji kategorijo, saj je zvarjena v en trden kos, C150 ima nekoliko šibkejšo zasnovo. Vetrobransko steklo na C152 je nekoliko aerodinamično modificirano na pram C150. C152 ima nekoliko večji motorni prostor spredaj v primerjavi z C150, tudi linije motorskega prostora pri C152 so modificirane zaradi aerodinamike. Pri C152 je večja količina uporabnega goriva pri istem volumnu kot C150 zaradi izboljšav v zasnovi. Vse C152 imajo brzinomer v vozlih C150 v statutnih miljah. Zakrilca na C150 se selektirajo brez stopensko C152 ima zareze na 10°,20° in 30°, kar je mnogo varnejše posebej pri nočnem letanju (veliko C150 je imelo težave ker so hotele poleteti s polnimi zakrilci zaradi nerodne zasnove stikala). Zaradi večjega odklona zakrilc pri C150 (do 40°) obstaja večja nevarnost zasenčenja komand repa kot pri C152. Cessna C150 ima odrezano konico propelerja medtem ko ima C152 špičasti zaključek, ki ima večjo učinkovitost. Cessna 152 ima močno ojačano podvozje in spremenjeno montažo. Nevarnost nenamernega vrija na C152 je skoraj odpravljena v primerjavi z C150, kjer so bile številne nesreče učencev, ki so letalo nenamerno prevlekli in padli v vrij, statistično je bilo izračunano za obdobje 1980-2006, da se na 10 nenamernih izgub vzgona na C150, zgodi samo en tak dogodek na C152 oz. glede na število ur v zraku je faktor tveganja za tak dogodek na C150 16 krat večji.

Motor na letalih C150 je Continental O-200 s kontinuirano močjo 90 konjev in vzletno močjo 100 konjev pri 2800 RPM, medtem ko je na modelih C152 Lycoming O-235 s kontinuirano močjo 110 konjev pri 2550 RPM. Vizualno se ločita po dvojni izpušni cevi Continentala O-200 in enojnem izpuhu na Lycomingu O-235. Konstrukcijsko ima Continental O-200 uplinjač odmaknjen od vročih delov in je zato bistveno bolj nagnjen k zaledenitvi, kar ima za posledico, da je potrebno bistveno več uporabljat gretje uplinjača že pri tako šibkem motorju za razliko ima Lycoming O-235 uplinjač pod vročim oljnim koritom, ki seva po njemu in ima motor bistveno manjšo tendenco k zaledenitvi uplinjača. C152 je tudi tišja zaradi nižjih obratov delovanja kot C150. Cessna 152 ima že tovarniško vgrajen oljni hladilnik, ki izdatno hladi olje v vročih dneh, C150 ga nima. Čas menjave olja je pri originalnem letalu C150 je pri 25h pri 152 na 50h zaradi druge-boljše zasnove oljnega sistema. Resursi motorjev med remonti so različni, C150 ima 1800h medtem, ko ima C152 2600h. S temi posodobitvami so Cessnini projektanti znižali ceno obratovanja C152 na pram C150, hkrati pa so odpravili ključne pomanjkljivosti in izboljšali letalo.

Moduli letala

Konstrukcija letala