thumb|right|250px|Jata galaksij Abell 2744.
Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij. Med galaksijami v jati se nahaja jatni plin sestavljen iz plazme, ki seva v rentgenskem delu spektra.
Omembe vredne jate so večinoma v bližnjem Vesolju, kot Jata v Devici, Jata v Peči, Jata v Herkulu in Jata v Berenkinih kodrih. Izjemno velika združba galaksij je Veliki Atraktor, v katerem prevladuje Jata v Kotomeru, in je dovolj masivna, da vpliva na krajevno širjenje Vesolja. Najmasivnejši jati v zgodnjem Vesolju sta SPT-CL J0546-5345 in SPT-CL J2106-5844.
Skupine in jate se lahko naprej združujejo v nadjate.
Osnovne značilnosti
Vsebujejo od 50 do 1000 galaksij, vroč plin, ki seva rentgensko svetlobo, in veliko temne snovi. Imajo mase od 1014 do 1015 sončevih mas. Njihovi premeri so običajno od 2 do 10 megaparsekov.
Sestava ime komponente delež mase opis galaksije 1 % V vidni svetlobi so vidne le-te. medgalaktični plin jatna snov 9 % Plazma med galaksijami, ki seva rentgensko svetlobo. temna snov 90 % Najmasivnejša sestavina; zaznavna samo zaradi svoje gravitacije.
Sklici