Ely je škofovsko mesto in civilna župnija v Cambridgeshire, Anglija, ki leži 23 km severovzhodno od Cambridgea in približno 129 km po cesti iz Londona. Etheldred je v Elyu ustanovil samostan leta 673. Samostan je bil uničen v letu 870 ob napadu Dancev. Obnovil ga je Ethelwold, škof Winchesterski leta 970. Gradnja stolnice se je začela leta 1083 s prvim normanskim škofom Simeonom. Osmerokotnik arhitekta Alana of Walsinghama, zgrajen v ladijskem prehodu med letoma 1322 in 1328 je, po mnenju arhitekturnega zgodovinarja Nikolausa Pevsnerja, »največji individualni dosežek arhitekturnega genija v stolnici Ely«. Gradnja se je nadaljevala do razpustitve samostana leta 1539 v času reformacije. Stolnica je bila obnovljena med letoma 1845 in 1870 po načrtih arhitekta Georga Gilberta Scotta. Kot sedež škofije je Ely dolgo veljal za mesto; leta 1974 mu je bil priznan status mesta s kraljevo listino.
Ely je zgrajen na 60 km² otoka Kimmeridge Clay, na katerem je 26 m najvišja kota zemljišča v Fensu. Zaradi te topografije Ely ni bil preplavljen z vodo kot okoliška Fenlandija in je bil otok, ločen od kopnega. Velike reke, Witham, Welland, Nene in Great Ouse so ustvarjale močvirje vse dokler jih niso začeli v 18. stoletju drenirati, oblikovati sladkovodna močvirja in barja, v katerem je bila šota. Ko so bila barja izsušena, je ta šota ustvarila bogato in rodovitno zemljo, idealno za kmetovanje. V mestu obstajata dve zadevi posebnega znanstvenega pomena: nekdanji kamnolom Kimmeridge Clay in eden najboljših preostalih primerov srednjeveškega grebenskega in brazdnega kmetijstva v Združenem kraljestvu ().
Gospodarstvo v regiji je predvsem kmetijstvo. Preden so se izpraznila nizka barja, so želi protje (vrbe) in šaš in pridobivali šoto, pomembne aktivnosti so bile ribolov jegulj. Mesto je bilo središče lokalne lončarske proizvodnje več kot 700 let, z znano keramiko. Skozi mesto poteka rimska cesta, Åkeman Street; južni konec je na Ermine Street v bližini Wimpole, njen severni konec je na Brancaster. Obstaja malo neposrednih dokazov rimske zasedbe, čeprav so v bližini rimske naselbine, kot so v Litle Thetford in Stretham.
Med Elyjem in Cambridge je od leta 1753 obstajala cestna povezava za kočije, ki je bila izboljšana leta 1769 kot cestninska cesta. Današnja A10 poteka v isti trasi. Ely ima železniško postajo zgrajeno leta 1845 in je zdaj železniško vozlišče različnih prog.
King's School je šola, ki jo je ustanovil Henrik VIII. Angleški s kraljevo listino leta 1541; šola trdi, da je obstajala že od leta 970. Henrik I. Angleški je podelil mestu prvi letni sejem; Saint Audrey's (Etheldreda) je sedem - dnevni dogodek od 10. oktober 1189; beseda tawdry izvira iz poceni čipke, ki se je prodajala na tem sejmu. Današnji letni dogodki so še Festival jegulj v maju, ustanovljen leta 2004, in ognjemet v Ely parku, prvič predstavljen leta 1974.
Izvor imena Izvor in pomen imena Ely je bilo vedno nejasen in za raziskovalce krajevnih imen še vedno sporen. Najstarejši zapis imena je v latinskem besedilu Historia ecclesiastica Gentis Anglorum, kjer je Beda Častitljivi (672./3 – 735) napisal Elge. To je očitno nelatinsko ime in v poznejših latinskih tekstih skoraj vsi uporabljajo obliko Elia, Eli ali Heli. V stari angleščini in v Anglosaški kroniki pa uporabljajo Elig.
Walter William Skeat trdi, da izvira ime Ely od tega, kar on imenuje »O[ld] Northumbrian« ēlġē, kar pomeni 'območje jegulj'. Teorija je, da se je ime nato razvilo kot ēliġē kar razlagajo da pomeni 'jegulji otok'. To razlago so sprejeli tudi Reaney, Ekwall, Mills in Watts. Vendar težave ostajajo.
Zgodovina Prazgodovina 1,6 km severno od mesta je zelo pomembno paleoontološko najdišče Roswell Pits. Jurski Kimmeridge Clays so pridobivali v 19. in 20. stoletju za proizvodnjo keramike in vzdrževanje rečnih nasipov. Pri tem so našli mnogo primerov amonitov, belemitov in školjk in celo skoraj popoln primer Pliozavra.
Obstaja nekaj dokazov iz poznega mezolitika do bronaste dobe, kot neolitska orodja iz kremena, bronasta sekira in konica. Nekoliko več je ostankov iz železne dobe in dobe Rimljanov. Ob cesti West Fen je bila odkrita domačija iz pozne železne dobe do zgodnjega rimskega obdobja in nekaj rimske keramike v bližini stolnice na Paddocku. V Litle Thetford, 5 km južno je bila rimska naselbina, vključno s pečjo zgrajeno nad starejšo železnodobno.
Srednji vek in zgodnja moderna doba Začetki kraja temeljijo na samostanu iz leta 673, 1,6 km severno od vasi Cratendune na otoku Ely, pod patronatom sv. Eteldrede, hčere kralja Anna (kralj vzhodne Anglije). Sveta Eteldreda (znana tudi kot Æthelthryth) je bila kraljica, ustanoviteljica in opatinja Elyja. Leta 673 je zgradila samostan na mestu današnje stolnice Ely. Ta prvi samostan je bil uničen leta 870 od danskih napadalcev in obnovljen za Eteldredo leta 970 od Ethelwolda, škofa Winchesterskega. Opati Elya so potem v regiji nabrali takšno bogastvo, da so postali »drugi najbogatejši samostan v Angliji«. Prvi normanski škof Simeon, je začel graditi stolnico leta 1083. Osmerokotnik je obnovil Alan of Walsingham med letoma 1322 in 1328 po razpadu prvotnega ladijskega prehoda 22. februar 1322. Ta osmerokotnik velja za »eno od čudes srednjeveškega sveta«. Arhitekturni zgodovinar Nikolaus Pevsner meni, da je osmerokotnik »užitek od začetka do konca za vsakogar, ki čuti prostor tako močno kot gradnjo« in »največji individualni dosežek arhitekturnega genija v stolnici Ely«. To je stolnici dalo značilno obliko in si je prislužila vzdevek Ladja barja. Gradnja se je nadaljevala do razpustitve samostana leta 1539 med reformacijo. Stolnico je med letoma 1845 in 1870 z naklonjenostjo obnovil arhitekt George Gilbert Scott. Kot sedež škofije je Ely dolgo veljal za mesto; leta 1974 je bil status mesta podeljen s kraljevo listino. left|thumb|Hiša Olivera Cromwella v Ely-u
Cherry Hill je grad v Elyu, ki je spomenik normanske gradnje v Britaniji. Podoben je gradu v Cambridgeu. S 76 m premera in 12 m visoko citadelo, tipa mota (motte and bailey) mislijo, da ga je kralj Viljem Osvajalec zgradil za obrambo otoka pred uporniki, kot je bil grof Morcar in ljudski junak Hereward the Wake. To je prvo poslopje gradu iz okoli leta 1070.
Po prihodu Marije I. Angleške na prestol leta 1553, je začel svoja prva učinkovita prizadevanja za uveljavitev katoliških reform v Angliji papež Pavel III. V tem času, ki je postal znan kot Marijino preganjanje, sta bila dva moža iz Wisbecha, stražnik William Wolsey in slikar Robert Pygot, »obtožena, da nista ... sumila, da sta telo in kri Jezusovo kruh in vino zakramenta«. Za to krščansko herezijo so obsodili škofijskega kanclerja Johna Fullerja 9. oktobra 1555. Dne 16. oktobra 1555 so ga zažgali na grmadi »verjetno na Palace Green pred stolnico«. V knjigi o Elyu, objavljeni leta 1990, Blakeman piše, da »dovoljenje ni bilo dano« za spominsko ploščo na ta mučeniški dogodek na Palace Green. V letu 2011 je bila postavljena na severovzhodnem vogalu Palace Green plošča od mesta Ely. thumb|Načrt mesta Ely, 1610, John Speed
Oliver Cromwell je živel v Elyju od 1636 - 1646 po tem, ko je podedoval nepremičnine iz 16. stoletja - danes Oliver Cromwell House, in položaj lokalnega pobiralca davkov od materinega brata, sira Thomasa Stewarda. Cromwell je bil eden od guvernerjev Thomas Parsons' Charity, ki sega v leto 1445 in je bil ustanovljen s kraljevim odlokom, ki ga je izdal Karel I. Angleški. Ustanova še vedno zagotavlja nepovratna sredstva in stanovanja zaslužnim lokalnim prosilcem.
Viktorijanstvo in regeneracija 20. stoletja Stolnica v Elyu bila »prva velika stolnica, ki jo je bilo treba temeljito obnoviti«. Delo se je začelo leta 1845 in je bilo končano skoraj trideset let kasneje. Večino dela je opravil arhitekt George Gilbert Scott. Samo tlak labirinta, ki se nahaja v njej, je bil nameščen pod zahodni stolp iz leta 1870.
Že več kot 800 let so bile stolnica in z njo povezane stavbe zgrajene na vzpetini visoki 21 m v bližini barja, in so vizualno vplivale mesto in njegovo okolico. Geograf John Jones je leta 1924 poročal, da »se s strehe King's Chapel v Cambridgeu, na jasen dan, na obzorju vidi stolnica v Elyu, 26 km oddaljena, kot izraz ravninskosti nizkega barja«. Leta 1954 je arhitekturni zgodovinar Nikolaus Pevsner napisal »ali po Elyu hodiš peš ali na kolesu, ali pa se voziš v odprtem avtomobilu, stolnica dominira daleč naokoli ... in ponuja od vsepovsod drugačen pogled kot katera koli druga angleška stolnica«. Lokalna zgodovinarka Pamela Bakeman poroča, da »združene okoli stolnice ... je največja zbirka srednjeveških zgradb še vedno v vsakodnevni uporabi v tej državi«.
Kot sedež škofije so Ely vedno imenovali mesto, čeprav je dobil formalen status mesta šele 1. aprila 1974 s kraljičinim odlokom. S 15.102 prebivalca se uvršča med najmanjša mesta v Angliji.
Henrik III. Angleški je odobril trške pravice škofu Elyja 9. aprila 1224, čeprav je bil Ely trgovski center že pred tem. Sedanji tedenski tržni dnevi so v četrtek in soboto in sezonski trgi potekajo mesečno ob nedeljah, praznični ponedeljkih pa od velike noči do novembra. Mesto leži ob reki Great Ouse, ki je bila pomembna transportna pot, dokler v osemnajstem stoletju niso bila izsušena nizka barja in Ely ni bil več otok. Reka je zdaj priljubljena za čolnarjenje in ima veliko marino.
Uprava Svobodni Ely Samostan v Elyu je bil eden od mnogih, ki so bili ustanovljeni z reformami kralja Edgarja Miroljubnega (943-975). "Poseben in starodavno" čast in svoboščine je dal Elyu z listino, ki je bila namenjena davčnim privilegijem, razlagali pa so jo tudi tako, da je podelil poznejšim škofom avtoriteto in moč vladarja. Te pravice je ponovno potrdil v listinah Edvard III. Spoznavalec in kasneje Viljem Osvajalec. Otok Ely je bil omenjen v nekaterih zakonih kot okraj palatinat, z določenimi kraljevskimi privilegiji škofov in pravosodnega organa, ki običajno pripadajo vladarjem. Te škofovske pravice niso bile v celoti ukinjene do leta 1837.
Lokalno vodstvo Od 1889-1964 je otok Ely vodil svet okrožja, obsegal je mesto in okolico. Med letoma 1965 in 1974 je mesto upravljal svet okrožja Cambridgeshire in Isle of Ely. Od leta 1974 je bil Ely del vzhodnega Cambridgeshirea ne-metropolitanskega območja in je sedež združeval z Huntingdonom in Peterboroughom po Zakonu o lokalni samoupravi iz leta 1972. Mesto je razdeljeno na štiri od četrti: Ely jug, vzhod in zahod - vsak, prispeva dva svetnika - in Ely sever, ki ima tri svetnike.
Geografija Geologija in topografija right|thumb|right|Karta vzhodnega Cambridgeshire kaže otok Ely obkrožen z vodo, 1648, Joan Blaeu Zahodni Cambridgeshire je sestavljen iz apnencev iz jurske dobe, medtem ko je vzhodni del sestavljen iz krede (zgornji mezozoik), lokalno poznane kot clunch. Med tema dvema velikima formacijama, visoka tla otoka Ely tvorijo kamnine spodnje krede, znane kot Lower Greensand, ki so pokrite s trdno glino; vsa lokalne naselja, kot so Stretham in Littleport, so na podobnih otokih. Ti otoki se dvigajo nad okoliško ravnico, ki predstavlja največjo planoto Britanije iz jurskega obdobja, delno konsolidirane gline in mulja. Sloj gline Kimmeridge se potaplja zahodno v osnovo Lower Greensand na izpostavljenem območju približno 2 km južno od Ely v jamah Roswell. Lower Greensand je delno pokrit z ledeniškimi nanosi, ki tvorijo najvišjo točko v vzhodnem Cambridgeshireu, to je 26 m nadmorske višine.