Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem. Leži severno od nebesnega ekvatorja. Poimenovana je po princesi Andromedi, hčerki Kasiopeje iz grške mitologije, ki je bila priklenjena na skalo kot daritev morski pošasti Kitu. Andromeda je na nebu najlepša med jesenskimi večeri na severni zemeljski polobli. Na nebu jo je mogoče videti ob drugih likih iz mita o Perzeju. Zaradi svoje severne deklinacije je Andromeda vidna samo do približno 40° južne širine; za opazovalce, ki so južneje, vedno leži pod obzorjem. To je tudi eno od največjih ozvezdij na našem nebu, saj je njena kotna velikost kar 722 kotnih stopinj. S tem je 1400-krat večja od polne lune, 55 % velikosti največjega ozvezdja, Vodne kače, in več kot 10-krat večja od najmanjšega ozvezdja, Križa.

Njena najsvetlejša zvezda, Alfa Andromede, je dvozvezdje, ki so ga nekoč šteli k Perzeju. Gama Andromede je barvno dvozvezdje in priljubljeno opazovalno telo ljubiteljskih astronomov. Beta Andromede je rdeča orjakinja in je le za kanček temnejša kot Alfa, njena barva pa je prepoznavna celo s prostim očesom. Najbolj izrazito telo globokega vesolja je zagotovo Andromedina galaksija (M31, tudi Velika galaksija v Andromedi), ki je vidna celo s prostim očesom. To je nam najbližja spiralna galaksija in eden najsvetlejših Messierjevih teles. Znotraj ozvezdja leži tudi več manjših in temnejših galaksij, med drugim tudi satelitski galaksiji Velike galaksije v Andromedi: M110 in M32. Andromeda vključuje tudi temnejšo in bolj oddaljeno galaksijo NGC 891. V teleskopih je mogoče videti tudi planetarno meglico NGC 7662 (znano kot Modra snežena krogla). Skozi okular je vidna kot modro krožno telo.

V kitajski astronomiji so zvezde, ki zdaj gradijo Andromedo, sestavljale štiri različna ozvezdja, ki so imela astrološko in mitološko pomembnost. Ozvezdje, ki je povezano z Andromedo, obstaja tudi v indijski mitologiji. Andromeda je tudi mesto radianta Andromedidov, šibkega meteorskega roja, ki se pojavlja novembra.

Zgodovina in mitologija obroba|levo|sličica|Slika Andromede Johannesa Hevela iz izdaje Uranografije leta 1690. Ker je bilo za atlase takratnega časa značilno, da so bila ozvezdja v njih upodobljena, kakor bi jih videli zunaj nebesne sfere, je ozvezdje zrcalna slika sodobnih atlasov. levo|sličica|Upodobitev Andromede v Zrcalu Uranije, zbirki kart ozvezdij, izdanih v Londonu ok. leta 1825, na katerih so ozvezdja že prikazana znotraj krogle sličica|Upodobitev Andromede v zgodnjem znanstvenem zapisku, nastalem okoli leta 1000 Uranografija Andromede sega daleč v grško zgodovino, saj se je ženska oblika Andromedine lokacije pojavila že v babilonski astronomiji. Zvezde, ki zdaj gradijo ozvezdje Rib in osrednji del sodobne Andromede, so nekdaj tvorile ozvezdje, ki je predstavljalo boginjo plodnosti, občasno imenovano Anunitum ali Dama nebes.

Andromeda je v slovenščini znana tudi kot »Vklenjena dama« ali »Vklenjena ženska«. V latinščini je bila znana kot Mulier Catenata (»vklenjena ženska«), v arabščini pa kot al-Mar'at al Musalsalah. Imenovali so jo tudi Persea (»Perzejeva žena«) ali Cepheis (»Kefejeva hči«). Obe imeni se nanašata na Andromedino vlogo v grško-rimskem mitu o Perzeju, v katerem se je Kasiopeja, kraljica Etiopije, hvalila, da je njena hči lepša od Nereid, morskih nimf, ki so osvajale s svojo presunljivo lepoto. Nimfe so se zaradi takega mnenja maščevale tako, da so s podkupnino prepričale morskega boga Pozejdona, da Kasiopejo kaznuje. To je naredil tako, da je morsko pošast Kita poslal napasti Etiopijo. Paničen Andromedin oče Kefej je povedal, da je Amonovo preročišče dejalo, da je edini način za rešitev kraljevine ta, da svojo hčerko žrtvuje Kitu. Vklenili so jo na skalo na morju, od koder pa jo je rešil junak Perzej, ki je po eni različici te zgodbe uporabil Meduzino glavo, da je pošast spremenil v kamen. Po drugi različici (različica, ki jo je v Metamorfozah zapisal rimski pesnik Ovidij), je Perzej pošast presekal z diamantnim mečem. Perzej in Andromeda sta se pozneje poročila. Mit pravi še, da sta imela pozneje devet otrok – sedem sinov in dve hčerki – in da sta tudi ustanovila Mikene in pripadajočo Perzejevo dinastijo. Po smrti je boginja Atena Andromedo počastila s tem, da jo je ppostavila na nebo kot ozvezdje. Mit o Perzeju vključuje tudi številna sosednja ozvezdja na nebu (Perzej, Kasiopeja, Kit in Kefej). Andromeda je povezana z ozvezdjem Pegaz.

Andromeda je bila eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je v 2. stoletju v delu Almagest, v katerem je opredelil nekatere vzorce zvezd obravnaval astronom Ptolemaj. Njeno glavo je označil z α Andromede, verige z ο in λ Andromede in telo ter noge z δ, π, μ, Β in γ Andromede. Žal pa ne obstaja nobena splošna upodobitev Almagestove predstave telesa, glave in verig. Arabski astronomi so že poznali Ptolemajeva ozvezdja, vendar so namesto Andromedinih stopal raje oblikovali svoje ozvezdje ribe. Leta 1787 je Johann Bode iz več zvezd Andromede in Kuščarice v čast Frideriku II. Velikemu zasnoval ozvezdje Frederici Honores (nemško tudi Friedrichs Ehre), vendar se je nanj kmalu pozabilo. Znova se je uveljavilo Ptolemajevo ozvezdje Andromede. Tako je ostalo tudi do uradne razglasitve Mednarodne astronomske zveze (IAU), da je Andromeda postala priznano ozvezdje, čeprav zaradi ravnih mej in le omejenega območja zdaj vsebuje tudi nekaj vzorcev preostalih ozvezdij. Leta 1922 je IAU opredelila priporočeno tričrkovno kratico »And«. Leta 1930 je Eugène Delporte določil uradne meje Andromede kot poligon iz 36 črt. Njena rektascenzija je med 22h 57,5m in 2h 39,3m, njena deklinacija pa leži med 53,19° in 21,68° v ekvatorialnem koordinatnem sistemu.

V nezahodni astronomiji levo|sličica|Slika Andromede, kot se jo vidi s prostimi očmi. Dodane so tudi črte za nazornost. V tradicionalni kitajski astronomiji tvori devet zvezd iz Andromede (vključno z Beto, Mi in Ni Andromede) skupaj s sedmimi zvezdami iz Rib eliptično ozvezdje, imenovano »Noge« (奎宿). To ozvezdje je predstavljalo stopalo hodečega človeka ali merjasca. Gama Andromede in njene sosede so imenovali »Teen Ta Tseang Keun« (天大将军, nebeški veliki general); ta je v astrologiji predstavljal čast, v mitologiji pa velikega generala. Alfa Andromede in Gama Pegaza skupaj tvorita »Zid« (壁宿), ki predstavlja vzhodni zid cesarjeve palače in/ali cesarjevo osebno knjižnico. Za Kitajce je severni del ozvezdja predstavljal hlev za menjavo konjev (tianjiu, 天厩, hlev na nebu) in daljni zahodni del pa je skupaj s Kuščarico postal Tengshe ali leteča kača.

Veliko zvezd iz Andromede, M31 in nekaj zvezd iz Rib je pri Arabcih tvorilo ozvezdje »Al Hut« (riba). Iz Andromede so Arabci vzeli ν And, μ And, β And, η And, ζ And, ε And, δ And, π And in 32 And, iz Rib pa so vključili ν Psc, φ Psc, χ Psc in ψ Psc.

Hindujske legende o Andromedi so podobne grškim mitom. Antična sanskrtska besedila opisujejo Antarmado, pribito na skalo, tako kot v grški mitologiji. Učenjaki domnevajo, da so bili hindujski in grški miti zelo tesno povezani; še en dokaz je podobnost imen »Antarmada« in »Andromeda«.

Andromeda se pri Mezopotamcih povezuje z zgodbo o stvarjenju o Tiamat, božanstvu kaosa. Svojemu možu, Apsuju, je rodila veliko demonov, vendar jih je nazadnje želela uničiti v vojni, ki se je končala tako, da jo je ubil bog Marduk. Iz njenega telesa je oblikoval znamenja časa za ljudi.

Na Marshallovih otokih so ozvezdja Andromeda, Kasiopeja, Trikotnik in Oven povezana v pliskavico. Andromedine svetle zvezde večinoma predstavljajo telo pliskavice; Kasiopeja predstavlja njen rep in Oven njeno glavo. Na otokih Tuamotu so Alfo Andromede imenovali Takurua-e-te-tuki-hanga-ruki, kar pomeni »Zvezda napornega dela«, Beto pa so imenovali Piringa-o-Tautu.

Značilnosti

Zvezde

sličica|400x400_pik|Andromeda na nočnem nebu s prikazanimi osnovnimi potezami lika

α And (Alferatz, Sirah) je najsvetlejša zvezda tega ozvezdja. To je dvozvezdje sprektralnega razreda A0p z navidezno magnitudo 2,1 in izsevom . Od Zemlje je oddaljena 97 svetlobnih let. V zahodni mitologiji predstavlja Andromedino glavo, tradicionalni arabski imeni – 'Alferatz' in 'Sirah' iz fraze surrat al-faras – pa včasih prevajajo kot »popek žrebca«. Arabski imeni odkazujeta, da je α And nekoč skupaj s tremi zvezdami v Pegazu (α, β in γ Peg) tvorila asterizem »Veliki Pegazov kvadrat«, zato je hkrati pripadala Andromedi in Pegazu in jo je Bayer uradno poimenoval »Delta Pegaza« (δ Peg). To ime se zdaj uradno ne uporablja več. β And (Mirah) je rdečkasta orjakinja spektralnega tipa M0. Leži v asterizmu, znanem kot »pas«. Od nas je oddaljena 198 svetlobnih let. Njena navidezna magnituda znaša 2,06, njen izsev pa . Njeno ime izhaja iz arabske fraze al-Maraqq, kar pomeni ledja ali ledveno oblačilo (po Ptolemajevem zapisu). Toda Arabci so β And najpogosteje obravnavali kot del ozvezdja Al Hut. Al Hut je bilo ozvezdje, ki je iz Andromedinih stopal sestavilo večjo ribo, kot v ozvezdju Rib. γ And (Almah) je svetlo oranžna orjakinja spektralnega tipa K3. Leži v južnem delu ozvezdja in ima navidezno magnitudo 2,14. Almah je večzvezdje z rumeno osnovno komponento magnitude 2,3 in modrozeleno sekundarno zvezdo magnitude 5,0. Med seboj sta ločeni 9,7 kotnih sekund. Britanski astronom William Herschel je o zvezdi dejal: »presenetljiva razlika v barvah obeh zvezd je kazal, da sta to sonce in njegov planet, saj sta bili njuni barvi razmeroma kontrastni«. Sekundarno zvezdo je Herschel opisal kot »svetlo modro v barvi neba, približujočo se zeleni«. V resnici je tudi sama dvozvezdje s sekundarno komponento magnitude 6,3 in obhodno periodo 61 let. Sistem je od nas oddaljen 358 svetlobnih let. Almah je bil poimenovan po arabski frazi ʿAnaq al-Ard, kar pomeni 'zemeljski otrok', kar je nejasno sklicevanje na žival, ki pomaga levu pri iskanju plena. δ And je oranžna orjakinja tipa K3 z magnitudo 3,3. Od Zemlje je oddaljena 105 svetlobnih let. ι And, κ, λ, ο in ψ And tvorijo asterizem »Friderikova slava«. Ime je izpeljano iz nekdanjega imena ozvezdja Honores Friderici. ι And je modrikasta zvezda glavne veje tipa B8. Od nas je oddaljena 502 svetlobni leti. κ And je bela zvezda glavne veje tipa B9 IVn. Od nas je oddaljena 168 svetlobnih let. λ And je rumenkasta orjakinja spektralnega tipa G8. Od Zemlje je oddaljena 86 svetlobnih let. ο And je modrikasta orjakinja tipa B6. Oddaljena je 679 svetlobnih let. ψ And je modrobela zvezda glavne veje tipa B7. Od nas je oddaljena 988 svetlobnih let. μ And je bela zvezda glavne veje tipa A5 in ima magnitudo 3,9. Od nas je oddaljena 130 svetlobnih let. υ And (Titavin) je dvozvezdje magnitude 4,1, ki jo sestavljata dve zvezdi: pritlikavka tipa F in rdeča pritlikavka. Primarna zvezda ima planetarni sistem s štirimi potrjenimi planeti. Po vrsti imajo 0,96, 14,57, 10,19 in 1,06 mase Jupitra. Sistem je od nas oddaljen 44 svetlobnih let. ξ And (Adhil) je dvozvezdje, ki je oddaljena 217 svetlobnih let. Primarna zvezda je oranžna orjakinja tipa K0. π And je modro nasičena dvozvezdje z magnitudo 4,3. Par je od nas oddaljen 598 svetlobnih let. Primarna zvezda leži na glavni veji. Ima spektralni tip B5. Njena spremljevalka ima navidezno magnitudo 8,9. 51 And (Nembus) je sprva Johann Bayer prištel k Perzeju, pri čemer jo je poimenoval »Ipsilon Perzeja (υ Per)«. Pozneje jo je k Andromedi prestavila Mednarodna astronomska zveza. Od Zemlje je oddaljena 177 svetlobnih let. To je oranžna orjakinja s spektralnim tipom K3. 54 And se je tako imenovala le nekoč; zdaj se imenuje φ Per. 56 And je optično dvozvezdje. Primarna komponenta je rumenkasta zvezda tipa K0 z navidezno magnitudo 5,7. Od nas se nahaja na razdalji 316 svetlobnih let. Sekundarna zvezda je oranžna orjakinja z navidezno magnitudo 5,9. Od nas je oddaljena 990 svetlobnih let