Amalasunta ali Amalasvinta (gotsko Amalaswinþa) je bila hčerka kralja Teodorika Velikega in od leta 526 do 534 kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 495, Ravena, Italsko kraljestvo, † 30. april 535, otok Martana, Italsko kraljestvo.
Bila je dobro izobražena in je tekoče govorila gotsko, latinsko in grško.
Regentka za sina Atalarika Amalasunta se je prvič tajno poročila s sužnjem Tragvilom, katerega je njena mati ubila. Leta 515 se je poročila z ostrogotskim plemičem Evtarikom, ki je pred tem živel v Vizigotskem kraljestvu na Iberskem polotoku. Evtarik je kmalu umrl in za seboj pustil dva otroka, sina Atalarika in hčerko Matasunto. Ko je Teodorik Veliki leta 526 umrl, ga je nasledil mladoletni vnuk Atalarik, v njegovem imenu pa je kot regentka vladala Amalasunta. Mati mu je poskušala omogočiti šolanje v tradicionalnem rimskem duhu, čemur se je gotsko plemstvo uprlo in zahtevalo, da mora biti vzgojen v duhu gotskega vojaka in da se mora opijati kot ostali barbari. Pretirano pitje je povzročilo njegovo prezgodnjo smrt.
Kraljica thumb| right|250px|Otok Martana na jezeru Bolsena
Amalasunta je bila med gotskim plemstvom zelo nepriljubljena. Vzdrževala je tesne stike z bizantinskim cesarjem Justinijanom I. in mu dovolila, da uporabi Sicilijo za odskočno desko za Belizarjev napad na Vandale v severni Afriki. Po sinovi smrti je postala kraljica. Njen sovladar je bil sorodnik Teodahad, ki jo je kasneje izdal. Plemstvo se ji je uprlo in jo izgnalo na otok Martana na jezeru Bolsena v Toskani, kjer so jo leta 535 ubili. Ostrogotski kralj je postal Teodahad.
Zapuščina Justinijan I. je po njeni smrti poslal v Italijo svojega generala Belizarja in začel bizantinsko-gotsko vojno, ki se je končala z osvojitvijo cele Italije in odstavitvijo kralja Teodahada.
Zanimivost Po njej se imenuje asteroid 650 Amalasunta.
Viri Primarni viri Jordanes, Romana et Getica, Berlin, 1822 Kasiodor, Variae, Berlin, 1894 Prokopij Cezarejski, De bello Gothico, Lipsia, 1905 Prokopij Cezarejski, Anecdota, Lipsia, 1906 Gregor Tourski, Libri Historiarum XV, Hannover, 1942 Sekundarni vir AA. VV., Cassiodoro. Dalla corte di Ravenna al Vivarium di Squillace, Rubbettino editore, Soveria Mannelli, 1993
Kategorija:Ostrogotski kralji Kategorija:Umorjeni vladarji