Tondo je renesančni izraz za krožno umetniško delo, bodisi v slikarstvu ali kiparstvu. Beseda izhaja iz italijanske Rotondo - "okrogli". Izraz se običajno ne uporablja za majhne okrogle slike, ampak samo tiste, velike približno 60 cm v premeru, torej brez številnih okroglih portretnih miniatur, v kiparstvu je prag precej nižji.

Umetniki so ustvarjali tondi od grške antike dalje. Krožne slike v središču poslikane vaze iz tega obdobja so znane kot tondo, znotraj širše nizke vinske čaše imenovane kylix, tudi obkrožene kompozicije. Slog je oživel v petnajstem in šestnajstem stoletju predvsem v Italiji. Od takrat dalje je bil manj pogost. V slikah Forda Madoxa Browna Zadnji pogled na Anglijo, ladje žične ograje krivljene okrog likov pomagajo sestaviti tondo obliko.

Scena v ozadju je konsolidirana ali opuščena in v veliki meri nepomembna. Medtem ko je ozadje vidno v tondo slikah, v tondo reliefih tega ni. Andrea della Robbia in drugi člani njegove družine so ustvarili zastekljene terakota tonde, ki so bili pogosto uokvirjeni v venec plodov in listov, ki so bili namenjeni za zapiranje v štukirano steno. V Brunelleschijevi Ospedale degli Innocenti (Bolnici nedolžnih), Firence, 1421-1424, je Andrea della Robbia zagotovil otroka iz glazirane terakote v ovijajoči obleki v tondih z navadnim modrim ozadjem, ki je omejeno s trikotniki ob obodu kroga.

V 16. stoletju je bil slikarski slog istoriato okras izdelkov iz majolike, ki je veljal za velike krožne servirne posode.

Tondo je bil prav tako uporabljen kot element oblikovanja v arhitekturi od renesanse dalje. Lahko je stal na sredi dvokapnega pedimenta ali pod okroglo glavo loka, kar je bil oživljen slog v 15. stoletju.

Zgodnje renesančni ali poznogotski tondo je burgundski, iz Champmol (Pietà, Jean Malouel iz let 1400-1415, danes v Louvru), a je postal moden v 15. stoletju v Firencah, številnimi Botticellijevimi slikami, tako z Marijinimi kot pripovednimi prizori. Michelangelo je uporabljal krožni tondo v nekaj kompozicijah, tako slikanih kov pri kipih, vključno Sveta družina (Doni Tondo) ali Rafaelov Doni Tondo v galeriji Uffizi.

Neredko naletimo na sinonim rondo, ki je veliko bolj običajen in se nanaša na glasbeno obliko. Artlex.com.

Sklici

Literatura Roberta J. M. Olson, The Florentine Tondo, Oxford 2000. Moritz Hauptmann, Der Tondo: Ursprung, Bedeutung und Geschichte des italienischen Rundbildes in Relief und Malerei, Frankfurt am Main 1936.

Zunanje povezave

Six tondi from the National Gallery, London

Kategorija:Umetnostne zvrsti Kategorija:Kiparstvo Kategorija:Renesančna umetnost Kategorija:Italijanska renesansa