Mestna vrata

Mestna vrata so bila vrata v mestnem obzidju ali kasneje na določenih lokacijah znotraj mesta. Imela so pomembno vlogo prehoda v mesto ali med mestnimi predeli. Kot simbol so pomembna še danes.

Zgradba Mestna vrata so imela na obeh straneh urjena stolpa, ki sta izstopala iz mestnega obzidja. Povezoval ju je mostovž ali stražarski hodnik. Nad pritličjem je bilo več nadstropij v katerih so stanovali stražarji. Včasih so imela nad vrati nadzidek.

V večjih mestih so bila mestna vrata prave samostojne arhitekture. Primer so mestna vrata Porta Nigra v Trierju.

Po izumu strelnega orožja so pred obzidjem zgradili poseben obrambni objekt s strelnimi linami, da bi branil mestna vrata. Tak primer je v mestu Lübeck v Nemčiji, kjer so med letoma 1466 in 1478 zgradili mogočna Holstenska vrata kot mogočen vojaški objekt.

Uporaba Mestna vrata so bila zgrajena, da bi zagotovila nadzorovan dostop do in odhod iz obzidanega mesta ljudem, vozilom, blagu in živalim. Odvisno od njihovega zgodovinskega konteksta so izpolnjevala naloge povezane z obrambo, varnostjo, zdravjem, trgovino, davki in predstavljanjem. Nadzor je vršilo ustrezno osebje z vojaškimi ali občinskimi pooblastili.

Mestna vrata so se prav tako pogosto uporabljala za prikaz različnih vrst informacij javnega značaja, kot so bila obvestila, davčni in carinski predpisi, lokalni predpisi in pravna besedila. Lahko so bila močno utrjena, okrašena z heraldičnim znakom (grbom), kipi ali napisi ali so se uporabljala kot lokacije za opozorila ali ustrahovanja, na primer za prikazovanjem glav obglavljenih kriminalcev ali javnih sovražnikov.

Mestna vrata, v eni ali drugi obliki, so se uporabljala po vsem svetu, v mestih od antičnih časov do okrog 19. stoletja. Veliko mest je zapiralo svoja vrata ob določenih urah vsak večer.

Z zmanjšanjem nevarnosti in svobodo, so mnoga obzidana mesta odstranila tako utrdbe kot mestna vrata, a so se mnoga le ohranila, a le zaradi zgodovinskega pomena in ne zaradi varnosti. Mnoga ohranjena vrata so obnovljena, restavrirana ali na novo zgrajena, kar daje mestu ustrezen videz (kot so Bab Bou Jalous v Fesu).

Ob povečanju promet predstavljajo mestna vrata ozko grlo in ovirajo pretok prometa (kot so Temple Bar v Londonu, zato so bila nekatera v 18. stoletju porušena.

V sodobnem času V mestih, kjer so stara mestna vrata odstranili, so praviloma zgradili nove široke ceste ali nova naselja. Na pomembnih prometnih vpadnicah so v nekaterih mestih zgradili na poseben način oblikovane stavbe, ki so prevzele vlogo mestnih vrat oziroma ustvarjajo iluzijo mestnih vrat. Primer je Madrid kjer so v predelu Plaza de Castilla postavili Vrata Evrope, dve 114 m visoki stolpnici, nagnjeni druga proti drugi za 14,3º iz vertikale.

Primeri

Starodavni svet Mezopotamija: Ištarina vrata, Babilon

Afrika Egipt:[Vrata Kaira Maroko: Bab Agnaou v Marakešu

Azija Kitajska: Zhengyangmen in Deshengmen v Pekingu Kitajska: Vrata Kitajske v Nankingu Kitajska: Mestna vrata Jianshui Indija: Gateway of India v Mumbaju (Maharaštra) Indija: Obzidje v Jaipuru (Radžastan) Indija: Obzidje in vrata v Aurangabadu (Maharaštra) Indija: Obzidje v Kota (Radžastan) Iran: Vrata Qur'an v Širazu Izrael:Vrata v obzidju starega Jeruzalema Japonska: Vrata Rajōmon, Kjoto Macao: Portas do Cerco - mejna vrata Macaa s sosednjim Zhuhai Pakistan: Obzidje Lahoreja Južna Koreja: Mestna vrata Seula, tudi Namdaemun in Dongdaemun Tajvan: Severna vrata Taipeija Jemen: Bab al Yemen v Sani

Evropa Belgija: preostala mestna vrata Brugga: Kruispoort, Gentpoort, Smedepoort, Ezelpoort Belgija: Brusselpoort v Mechelenu Belgija: Waterpoort v Antwerpnu Belgija: Vrata Halle v Bruslju Hrvaška: Dubrovnik Češka: Prašná brána, Praga Anglija: Rimska in srednjeveška vrata londonskega obzidja: Ludgate, Newgate, Aldersgate, Bishopsgate, Cripplegate, Moorgate, Aldgate Anglija: Westgate, Canterbury Anglija: Vrata znana kot Bars, York Francija: Porte de Joigny in Porte de Sens, Villeneuve-sur-Yonne Francija: Porte de la Craffe, Nancy Francija: Porte des Allemands, Metz Francija: Porte Saint-Denis in Porte Saint-Martin, Pariz Francija: Porte de Mars, Reims Francija: Porte Cailhau, Bordeaux Francija: Porte de la Grosse-Horloge, La Rochelle Grčija: Vardarska vrata v Solunu Nemčija: Eigelsteintor, Hahnentor, Ulrepforte, Severinstor, Köln Nemčija: Brandenburška vrata, Berlin Nemčija: Holstentor, Lübeck Nemčija: Porta Nigra, Trier Nemčija: Stara vrata, Speyer Nemčija: Steintor, Rostock Nemčija: Rotes Tor, Wertachbrucker Tor, Vogeltor, Fünfgratturm, Augsburg Nemčija: Isartor, Sendlinger Tor, Karlstor in Propylaea, München Nemčija: Martinstor in Schwabentor, Freiburg im Breisgau Grčija:Levja vrata v Mikenah, 13. st. pr. n. št. Italija: Porta Capuana, Porta San Gennaro, Port'Alba, Porta Nolana Neapelj Italija: Pusterla di Sant'Ambrogio, Porta Nuova (Medieval), Porta Nuova, Porta Ticinese (Medieval), Porta Ticinese, Milano Italija: Porta San Giovanni (Rome)|Porta San Giovanni]], in Rim Italija: Porta del Popolo, Porta Pinciana, Porta Tiburtina, Porta San Sebastiano, Porta San Paolo Rim Malta: Mestna vrata, Valletta Nizozemska: Amsterdamse Poort, Haarlem Nizozemska: Waterpoort (vodna vrata), Sneek Nizozemska: Vischpoort (ribja vrata), Elburg Nizozemska: Koppelpoort (kombinirana vrata), Amersfoort Poljska: Brama Portowa, Szczecin Poljska: Brama Młyńska, Stargard Szczeciński Poljska: Florianova vrata, Kraków Poljska: Żuraw, Gdańsk Portugalska: Arco da Porta Nova, Braga Portugalska: Portas da Cidade, Ponta Delgada, (Azori) Rusija: Vrata Voskresensky, Moskva Rusija: Zlata vrata, Vladimir Španija: Puerta del Sol, Madrid Švica: Mestno obzidje, Basel Turčija: Mnoga vrata Konstantinopla, danes Carigrad Ukrajina: Zoloti Vorota, Kijev Wales: Chepstow Town Gate

Severna Amerika Port of Spain, Trinidad in Tobago Porte St-Louis (Vieux-Quebec) in Porte St-Jean (Vieux-Quebec), Quebec, Kanada

Južna Amerika Peru : Vrata v Machu Picchu

Glej tudi Slavolok Vrata (arhitektura)

Viri

Zunanje povezave

Kategorija:Vrata Kategorija:Mestna obzidja

Mestna vrata

Źródło i licencja