thumb|Zborovanje jugoslovanskega Pen-kluba v Ljubljani leta 1929
Slovenski center PEN je del mednarodnega združenja pesnikov, esejistov in pisateljev (Poets-Essayists-Novelists), sedež ima v poslopju Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani.
Ustanovitev
Slovenski PEN je bil ustanovljen leta 1926, pet let potem, ko je na pobudo pesnice Amy Dawson Smith nastal prvi PEN klub v Londonu. Ustanovitelji prvega društva leta 1926 so bili Izidor Cankar, Josip Vidmar, France Stelé, Janko Lavrin, Fran Saleški Finžgar, France Bevk, Prežihov Voranc, France Kobal in Oton Župančič njegov prvi predsednik (1926-33 in 1936-41, vmes Izidor Cankar). Slovenski PEN je bil med prvimi centri, ki je na 11. mednarodnem kongresu v Dubrovniku med 25. in 27. majem 1933 obsodil nacizem. Judovski pisatelj in dramatik Ernst Toller je v govoru poudari, da je »dolžnost umetnikov ohranjati duh v njegovi svobodi«.
France Bevk in PEN
20. maja 1932 je tajniku ljubljanskega PEN-a Francetu Steletu pisal France Bevk, ki je ostal na Goriškem v Italiji kljub pritiskom fašističnih oblasti: »Da me niso zaprli, je menda izhajalo iz želje, da bi jo pobrisal čez mejo. [...] Zvečer ne smem iz hiše, nekatero noč pridejo pogledat, če sem doma, ne smem govoriti z osumljenci, in to so menda vsi; ne smem k nobeni prireditvi, ne v kino ne v gledališče, ne smem zapustiti mesta/občine itd. In da bi me naveličali, so mi prepovedali tudi v kavarno, in to ustno. Dne 22. 9. mi poteče doba, a se bojim, da me ne bodo pustili v miru. Takrat so mi tudi precej jasno namignili, naj bi šel raje čez mejo [...] Letos se je v Budimpešti ustanovila institucija penklubskega protesta v slučaju preganjanja književnih del ali književnikov, kadar se ugotovi, da je kdo preganjan zato, ker je uveljavil svoje svobodno mišljenje v literarnem delu. Treba je le, da si član PEN-a. Ne vem pa, če so pisatelji organizirani po narodnostnih ali pa državnih skupinah … Če pripadam slovenskemu PEN-u, Vas prosim, da me priglasite kot člana …« Slovenski PEN je sprejel Bevka, ki je ostal na Goriškem, v članstvo.
Januarja leta 1934 so italijanske oblasti pisatelja Franceta Bevka priprle z obsodbo na tri leta konfinacije na otoku Ventotene pri Neaplju. Slovenski PEN je začel široko akcijo pri sosednjih PEN-ih in v kulturnih krogih ter za Bevkovo izpustitev pisal italijanskemu futurističnemu pesniku in predsedniku PEN-a Filippu Tomasu Marinnettiju. Za veliko noč so pisatelja izpustili, po povratku v Gorico pa mu celo izdali potni list, na katerega je čakal osem let.
Zgodovina
V letih pred 2. svetovno vojno so bili člani pasivni, kljub pozivu predsednika Otona Župančiča po nesklepčnem občnem zboru k obrambi človečanskih vrednot v viharni dobi, sicer se »človeštvo pogrezne v nekulturno, zgolj civilizirano barbarstvo«. Po italijanski okupaciji Ljubljane je bilo delovanje Slovenskega PEN-a prepovedano, tako da so dokumentacijo o članstvu uničili ali skrili. Med 2. svetovno vojno je prenehal z delovanjem.
25. junija 1962 je deset slovenskih književnikov in književnic – Matej Bor, France Bevk, Ivan Minatti, Mira Mihelič, Anton Ingolič, Filip Kalan Kumbatovič, Lojze Krakar, Bratko Kreft, Ivan Potrč in France Stele – na Sekretariat za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije podalo prošnjo za registracijo Slovenskega centra PEN. Po odobritvi je postal Matej Bor predsednik, Bojan Štih tajnik, Ivan Minatti blagajnik, France Bevk in Mira Mihelič pa sta bila odbornika.»Za desničarje je PEN-klub preveč levičarska, za levičarje preveč desničarska organizacija«. Novice Gov.si 1. 2. 2022.
Kongres na Bledu, 1. do 7. julija 1965
Leta 1965 je na Bledu potekal 33. mednarodni kongres PEN-a, prvič organiziran v socialistični državi, njegov pokrovitelj je bil Josip Broz Tito. Osrednja tema je bila Pisatelj in sodobna družba. Mnogi delegati so ga označili za najpomembnejše srečanje po 2. svetovni vojni, saj so se prvič srečali pisatelji z Vzhoda in Zahoda. Glavni organizatorji so bili Matej Bor, Mira Mihelič, Josip Vidmar, Anton Ingolič, Ciril Kosmač, Edvard Kocbek, Boris Pahor, Lojze Krakar. Udeleženci so bili književniki z vsega sveta: Miroslav Krleža, Ivo Andrić, Pablo Neruda, Claude Aveline, Ignazio Silone, Arthur Miller, Susan Sontag, Han Suyin, Pierre Emmanuel, Eugène Ionesco, Christa Wolf idr. Izšel je obsežen zbornik kongresa.33. mednarodni kongres PEN klubov na Bledu, Sodobnost 13/10 (1965).
Arthur Miller je postal novi mednarodni predsednik, ob nastopu je povedal: »Vsi izmed nas se sestajamo zakrinkani. Kadar smo sami in nas nihče ne opazuje, osuplo stojimo pred vprašanji življenja in smrti, pomena in brezpomembnosti. Kadar pa zremo drug drugemu v obraz, si prilastimo določene odgovore, ponos in dvom, različne maske gotovosti. Toda ko ne bi bilo dvoma, tudi ne bi bilo literature, in pisatelj je samo tisti član človeške skupnosti, ki se upa javno trepetati, kolikor mogoče pogumno izraziti svoj odpor do brezpomembnosti in praznote.«
PEN-u se je pridružila Elza Jereb, »ki je s svojim znanjem jezikov in osebnim čarom veliko doprinesla k uspehu kongresa [...] in sčasoma postala tako rekoč steber našega slovenskega centra.«Mira Mihelič, Ure mojih dni. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000.
Kongres na Bledu 14.–21. junija 2005
71. mednarodni kongres na Bledu s 300 udeleženci je potekal pod naslovom Babilonski stolp – blagoslov ali prekletstvo, temi sta bili Književnost kot varuhinja kulturne krajine, Govorica miru: književnost kot lingua franca. Pričel se je z razstavo knjig Trubarjevega sklada, ki jo je pripravil Andrej Blatnik. Matjaž Kmecl je za kongres napisal Kratko kulturno zgodovino Slovencev, izšla je antologija slovenske literature Fragments From Slovene Literature (ur. Vanesa Matajc). Kongres je vodil predsednik Slovenskega PEN-a Tone Peršak, uvodoma pa je delegate nagovoril predsednik Mednarodnega PEN-a Jiří Gruša – v duhu listine, da literatura ne pozna meja. »Lahko se prenaša med narodi in ustvarja eno človeštvo ter en svet, v katerem ljudje lahko skupaj živijo v miru.« Med udeleženci so bili ameriški pisatelj Peter S. Beagle, finski romanopisec Arto Paasilinna, iranski pisatelj Reza Baraheni, haitijski pesnik Georges Anglade, bošnjaška pisateljica Ferida Duraković, iz Trsta Juan Octavio Prenz, iz Nigerije Niyi Osundare in Remi Raji, majevski mehiški književnik Feliciano Sánchez Chan, ameriški pesnik Sydney Lea.
Mednarodna srečanja pisateljev in pisateljic
V Piranu je bilo leta 1968 mednarodno pisateljsko srečanje, ki je po letu 1977 preraslo v vsakoletna Blejska srečanja, od leta 1984 se ob njih odvija tudi sestanek mednarodnega odbora pisateljev in pisateljic za mir. Namen srečanj je vzpostaviti dialog, tudi med sprtimi stranmi, povezati intelektualce in borce za človekove pravice ter v prvi vrsti književnike, saj je eno temeljnih načel PEN-a, da književnost pomaga preprečevati konflikte. Sestanek članov Odbora pisateljev in pisateljic za mir je običajno zaprt za javnost, saj so med delegati tudi ogroženi člani in članice. Javni literarna branja in okrogle mize se posvečajo svobodi izražanju in cenzuri, dialogu med kulturami, trenutnim političnim in etičnim vprašanjem, predvsem o stanju človekovih pravic ter zaščiti preganjanih pisateljev. Teme so tudi migracije, vojna žarišča, populizem in njegove posledice, nove tehnologije, vpliv umetne inteligence na knjižno ustvarjanje, ohranjanju okolja, sovražni govor, položaj manjšin in avtohtonih jezikov.
Blejska srečanja so prispevala k poznavanju položaja Slovenije v času osamosvojitve in k priznanju Slovenije. Ob petdeseti obletnici srečanj je bila gostja nobelovka Širin Ebadi, Ifigenija Simonović pa je uredila spomine udeležencev Blejskih srečanj.[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXGVSXN7 Bled, 50 years, celebration publication, 2018.
Vsako leto na srečanju poteka okrogla miza Alpe-Jadran, na kateri slovenski in zamejski pisatelji razpravljajo o kulturnih stikih med Slovenijo, Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško ter iščejo rešitve za sobivanje sosedskih književnosti.
Odbor pisateljev in pisateljic za mir
Odbor je bil ustanovljen leta 1984 na pobudo pisatelja Miloša Mikelna kot stalni odbor Mednarodnega PEN-a. Poslanstvo odbora je bilo s književnostjo in strpnim dialogom najti prostor miru, svobode govora in spoštovanja človekovih pravic. Od ustanovitve do leta 2019 so ga vodili slovenski pisatelji, danes ga vodi čilski pesnik in pisatelj Germán Rojas. Od leta 2021 dalje interni sestanki odbora potekajo tudi prek spletaWriters for Peace Committee. ob angleško-francosko-španskem spletnem glasilu Pisanje za mir – Writing for Peace.
Predsedniki odbora
1984–1994 Miloš Mikeln 1994–2000 Boris A. Novak 2000–2009 Veno Taufer 2009–2015 Edvard Kovač 2015–2016 Tone Peršak 2016–2019 Marjan Strojan 2019–2022 Emmanuel Pierrat 2022– Germán Rojas
Blejski manifest
Eden od najpomembnejših dosežkov odbora je Blejski manifest Odbora pisateljev in pisateljic za mir, sprejet na kongresu v Reykjaviku, 2013.The Bled Manifesto adopted by the Reykjavik Congress in 2013.
Vsak človek in vsi narodi imajo pravico do miru, ki jo mora Organizacija združenih narodov priznati kot univerzalno človekovo pravico. PEN spodbuja izmenjavo mnenj in dialog med pisatelji iz držav, ki so v medsebojnih konfliktih, in med območji sveta, kjer so odprte rane in vladajo nasprotja, ki jih politika ni pripravljena oziroma ni sposobna razrešiti. PEN si prizadeva, da združuje ljudi sveta s književnostjo in spodbuja diskusijo med pisatelji in splošno javnostjo. PEN meni, da je največji izziv tega sveta prehod iz nasilja k razpravi, diskusiji in dialogu. Želimo aktivno doprinesti k temu procesu ter se zavzemati za načela mednarodnega prava. Da bi dosegli pogoje za mir, moramo spoštovati in ščititi pravico do svobode govora in ustvarjanja v vseh njenih pojavnih oblikah in do te mere, da so upoštevane osnovne človekove pravice skladno z načeli Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah. PEN se zavezuje, da je prvo in najbolj pomembno načelo, da si nenehno prizadeva ustvarjati take pogoje, ki lahko končajo kakršnekoli spopade. Brez miru ni svobode in brez svobode ni miru; socialna in politična pravičnost nista mogoči brez miru in svobode. V smislu obnovljivosti virov, ki so pogoj za mir, PEN zahteva spoštovanje okolja skladno z Deklaracijo o okolju in razvoju iz Ria (1992). Obsojamo pretirano uporabo tehnologije in finančne špekulacije, ki pripomorejo k siromašenju velikega dela človeštva. PEN spoštuje in zagovarja dostojanstvo vseh ljudi. Kjerkoli na svetu PEN nasprotuje nepravičnosti in nasilju, represiji, kolonizaciji, nepravni zasedbi in terorizmu. Skladno z načeli svobode govora in pravičnosti ima vsak posameznik in vsaka skupina, ki je vpletena v konflikt, pravico, da zahteva nenasilno reševanje konflikta; imeti mora možnost, da zahteve izrazi v peticijah in da se obrne na mednarodne institucije, vlado in oblasti. Vsi otroci imajo pravico, da so deležni celovite izobrazbe o miru in človekovih pravicah. PEN se zavzema, da se to pravico tudi udejanja.
Boris A. Novak in slovenski PEN v času jugoslovanskih vojn
Med jugoslovanskimi vojnami je odbor organiziral humanitarno pomoč ogroženim pisateljem ne glede na narodnost, in sicer finančno, pri urejanju zdravstvenega zavarovanja in dokumentov do podpore pri tujih štipendijah. Leta 1991 so ustanovili solidarnostni sklad za pomoč pisateljem beguncem iz Jugoslavije, ki so bili zaradi vojne prisiljeni zapustiti svoje domove. Zanje se je zavzemala tudi Draga Potočnjak v gledališki skupini Nepopravljivi optimisti med letoma 1992–1996 opozarjala na grozote vojne.