thumb|Zajezersko jezero (Tržna občina Vrba) thumb|Vrbsko jezero V avstrijski zvezni deželi Koroški se nahajajo številna jezera in tako je nastal zbirni pojem koroška jezera oz. jezera na avstrijskem Koroškem, četudi gre za zelo raznolika jezera: med njimi najdemo gorska jezera kot Belo jezero prav tako kot močvirnata jezera, med katere štejemo Preseško oz. Pazrijsko jezero v Ziljski dolini, nekatera imajo apnenec za podlago, druga starejše kristalinsko skalovje. Skoraj vsem je skupno to, da so nastala v ledeni dobi ter da so deloma močno okopnela in da so bogata s hranilnimi snovmi. Izjeme tvorijo po eni strani ribniki oz. jezera, ki so nastala iz gramoznih jam kot npr. t. i. Srebrno jezero (Silbersee) pri Beljaku ter po drugi strani pregradna jezera kot Boršt, ki so umetnega izvora.
Opis Skupna površina jezer na avstrijskem Koroškem v primerjavi z drugimi pokrajinami ni posebej velika. Značilna pa je raznolikost jezer na malem prostoru. Posebnost je zlasti dokaj visoka tempertatura površinskih voda v poletnem času. Zato so koroška jezera pomemben dejavnik v turizmu.
Na avstrijskem Koroškem je 1270 stoječih voda. Od teh je 670 na nadmorski višini nad 1000 m. nad Jadranom. Skupna površina vseh jezer je pribljižno 60 kvadratnih kilometrov; od teh pokrivajo štiri največja (Vrbsko jezero, Milštatsko jezero, Osojsko jezero in Belo jezero) 50 kvadratnih kilometrov. Baško jezero, Hodiško jezero in Klopinjsko jezero so veliki nad kvadratnim kilometrom. S svojimi 141 m globine je Milštatsko jezero najgloblje jezero avstrijske Koroške; drugo je jezero Oscheniksee s 116 m pred polnjenjem akumulacije ter Belo jezero z 99 m. Milštatsko jezero, ki zajame 1228 milijonov kubičnih metrov vode, je tudi jezero z največjo količino vode, in to še pred Vrbskim jezerom, ki zajame 840 milijonov kubičnih metrov vode.
Nastanek jezer Velika koroška jezera, ki zajamejo celotne doline (kot Vrbsko, Milštatsko ali Osojsko jezero), so večinoma nastala potem, ko so se na koncu ledene dobe umaknili ledeniki, vendar niso bila tvorjena zgolj kot rezultat akumulacije voda za naplavinami ledenikov, ampak so tektonske doline pogojevale njihovo oblikovanje. Nahajajo se torej v globokih skalnatih koritih, ki so bila še dodatno oblikovana od ledenikov. Zato tudi v vzhodnih predelih dežele (kot v Labotski dolini, kjer ni bilo ledenikov, tudi skorajda ni jezer.
Mala jezera v okolici Beljaka, kot npr. Šmadlensko jezero (Magdalensee), so nastala iz t. i. mrtvega ledu. Ko se je dravski ledenik umaknil, so ostali veliki bloki ledu med morenami, ki so deloma bili pokriti z gramozom, kar je njihovo tajenje upočasnilo. Na koncu pa so nastala v vdolbinah nekdanjega mrtvega ledu današnja mala jezera.
Večina velikih "dolinskih jezer" tudi niso vključena v rečne sisteme glavnih dolin, kar jih je tudi obvarovalo od hitrejšega zasipanja. Hkrati pa so manjši dotoki zagotovili dolgo dobo menjave vode, kar je zopet omogočalo hitrejše zagrevanje poleti. Dokaj mala zaledja pa so razlog za razmeroma mala nihanja višine voda skozi leto.
Posebnosti
Visoke poletne temperature Večina jezer, ki so primerna za kopanje, ima ponavadi sredi junija temperaturo okoli 20 °C, ki jo pogosto ohranijo do septembra. Najvišje temperature imajo v drugi polovici julija. Visoke temperature koroških jezer so pogojene zaradi kombinacije dejavnikov: nizek pretok, intenzivno sonce, malo vetra.
Ker moč vetra ne zadostuje, da bi segala do globinskih voda jezer, veter premeša le zgornje plasti voda. V toku zgodnjega poletja nastaja plast tople vode, ki sega pet do osem metrov v globino. Le-ta dosega večinoma temperature od 22 do 26 °C, v zalivih ali v bližini obale pa tudi temperature od 26 do 28 °C, ki niso redkost. To plast tople vode (znana pod strokovnim imenom epilimnij) ločuje globinsko plast mrzle vode (t. i. hipolimnij) prehodna plast (t. i. metalimnij), kjer temperatura v samo nekaj metrih pade na okoli 4 °C.
Jeseni izginja ta stratifikacija zaradi splošne ohladitve. Šele takrat lahko veter premeša vodo v celotnem jezeru (t. i. holomiksija), vendar to ne velja za vsa jezera. Nekatera zaznamuje redko premešanje voda (t. i. meromiksija).
Meromiksija Pri nekaterih jezerih jesenska in pomladanska vetrna energija ne zadostujeta, da bi se premešala vsa voda. Tako ostaja globinska voda, ki skozi celo leto ni premešana. K tem jezerom štejemo Vrbsko jezero (plast premešanja voda 45–60 metrov), Milštatsko jezero (50–80 metrov), Belo jezero (40–60 metrov), Klopinsko jezero (30 metrov), Dolgo jezero (15 metrov) in Goggausee (8 metrov). Globina premešanja je odvisna od letnih klimatskih razmer. Ta fenomen (meromiksijo) je pri koroških jezerih prvič opisal Ingo Findenegg v 30. letih 20. stoletja.
Pomanjkanje premešanja pelje do popolnega pomanjkanja kisika v teh globinskih plasteh in torej tudi do pomanjkanja vsakršnega živalskega življenja. Hkrati to pomanjkanje kisika ni posledica onesnaženja voda, saj šteje npr. Belo jezero med najčistejša alpska jezera.
Pregled
slovensko ime nemško ime občina¹ površina (ha) dolžina (km) globina (m) nadmorska višina (m n. J.) posebnostBaško jezeroFaaker SeeBekštanj22030554privatno jezero, otokBelo jezerowww.austria.info/ area/461826WeißenseeWeißensee (Koroška)653,111,699930ledeniško jezero, najvišje ležeče jezero za kopanje med velikimi koroškimi jezeriBoroveljsko pregradno jezeroFerlacher BadeseeBorovlje6,7410420Borovniško jezeroFreibach-StauseeSelerečna elektrarnaBoršt (jezero)ForstseeTeholica29135601akumulacijska elektrarnaBreško jezerohttp://www.majda.at/?lang=slo&link=newsPirkdorfer SeeBistrica pri Pliberku3,5gramozna jama oz. gramozni ribnik z naravnim pritokomCobrško jezeroAfritzer SeeFeld am See48,791,322,5752Dietrichsteiner SeeTrg na Koroškem64650umetno jezero, sloveni se lahko kot Ditrihštajnsko jezero Dobiško jezeroAichwaldseeBekštanj3,320,57,2640Dolgo jezeroLängseeŠentjurij ob Dolgem jezeru74,8521,4550Dösener SeeMallnitz (Malnica) https://www.mallnitz.gv.at/geschichte-mallnitz130,7442270karniško jezero, jezero ima ime po dolini Dösental, ki verjetno izvira iz slov. dežni dolEgelseeŠpital ob Dravi9,35650FalkertseeReichenau4,32131850FarchtenseeŠpartjanhttp://d-nb.info/969965036/3411,728,3985Flatschacher SeeTrg na Koroškem33,4680Flattnitzer See Flattnitz1,962,81400tudi: HemmaseeFleetseeBeljak1,42,1500GoggauseeSteuerberg1112775jezero v Goričji vasiHörzendorfer SeeŠentvid ob Glini6,365517Goslinsko jezeroGösselsdorfer SeeDobrla vas323469Greifenburger BadeseeGreifenburg514,5590Habnerjevo jezeroV. Wieser, Vinko, B. Preisig, J. Pack: Kotmara vas: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slovenska ledinska, krajinska in hišna imena/Köttmannsdorf: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slowenische Flur-, Gebiets- und Hofnamen (Kartenmaterial), Hg. SPD Gorjanci, 2008; http://www.gorjanci.atHafnerseeHodiše15,9310510HaidenseeGlanegg1,386486jezero je nastalo iz t. i. mrtvega leduHodiško jezeroKeutschacher SeeHodiše132,715,6506nudistični kampKlopinjsko jezeroKlopeiner SeeŠkocjan v Podjuni110,61,848446najbolj toplo Koroško jezero za kopanje Kraiger SeeFrauenstein5,110596Malo JezeroKleinseeŠkocjan v Podjuni151544720–40 m pas lokvanja in trsja Maltschacher SeeTrg na Koroškem12,96,7594Milštatsko jezero, Miljsko jezeroMillstätter SeeMilštat132811,8141588najgloblje jezero z največjo količino vodeMlinarjev bajer (birt)BaßgeigenseeHodiše2515Možberški srednji bajerMoosburger MitterteichMožberk17,353510 Možberški mlinski bajerMoosburger MühlteichMožberk3,95503Osojsko jezeroOssiacher SeeOsoje1078,510,252,6501Rupratov bajer (birt)PenkenseeHodiše5,16620Pöllaner TeichPöllanhttp://www.biologiezentrum.at/pdf_frei_remote/CAR_169_89_0129-0136.pdfhttp://www.flickr.com/photos/tags/pöllan/http://www.meinekleine.at/richieslildarling/photos/145582/?tag=squadrahttp://maps.google.at/maps?f=q&source=s_q&hl=de&geocode=&q=p%C3%B6llan,+paternion&sll=47.635784,13.590088&sspn=7.743657,19.775391&ie=UTF8&ll=46.697258,13.628604&spn=0.003848,0.009656&t=h&z=17Preseško jezero tudi Pazrijsko jezeroPressegger SeeŠmohor - Preseško jezero55,2813,7560ohranjen je močvirnati pasRjavško jezeroPavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage, Ljubljana 2010Rijavško jezeroRauscheleseeHodiše19,112510Sankt Urbaner SeeSankt Urban (Koroška)93745Srebrno jezeroSilberseeBeljak14,37492gramozna jama oz. jezeroStappitzer SeeMallnitz/Malnica3,60,21461273Strusnikov bajerStrußnigteichMožberk262552zasebna last, pod naravno zaščitoŠentlenartsko jezeroLeonharder SeeBeljak2,296,5520Šmadlensko ali Tehanjsko jezeroMagdalenseeBeljak14,115,2486Špintikov bajer (birt)Spintik-Teiche, SpintikteicheHodiše79,820,4560naravni rezervatjezero v Tigrčah/Tigrško jezeroTigringer SeeTigrče262554nudistični kampTurracher SeeReichenau19,43331780gorsko jezeroZablaško jezeroTurnerseeŠkocjan v Podjuni44,1613481ohranjen je močvirnati pasZeleno jezeroGrünseeBeljak1,766,6490Vaško jezeroVassacher SeeBeljak4,4310,2520Volajsko jezeroWolayer Seegorsko jezero na koroški strani Karnijskega glavnega grebena v bližini prelaza PlöckenVrbsko jezeroWörtherseeCelovec1939,7516,585,2439največje koroško jezeroZajezersko jezeroSaisser SeeVrba1,336,6593Zgornje jezeroBrennsee (Feldsee)Feld am See41,226740Zmulner SeeLiebenfels (Bistrica)1,827,5523jezero je nastalo iz t. i. mrtvega leduŽeneško jezero tudi Tihojsko jezeroSonnegger SeeŽitara vas1,74,5468umetno kopalno jezero
¹ Kadar jezero pripada več občinam, je navedena najprej tista, po kateri ima jezero ime ali pa največja. Domnevna imena so označena v kurzivi.
Literatura Zdovc, Pavel, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Slovenska prosvetna zveza in Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu. Celovec 2008, 2010 (razširjena izdaja). Anton Melik: Slovenski alpski svet. Ljubljana 1954; Franc Kukovica: Moja dežela, učbenik za 4. razred dvojezične ljudske šole in glavno šolo na Koroškem. Celovec 1996; Janez Turk: Slovenski toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko dolino in Kanalsko dolino. V: Koroški koledar 2012, Celovec , 140-149.(tudi pod http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/ (1.2012); Bojan-Ilija Schnabl: Dvojezična ustava Koroške in deželni glavar Janez Nepomuk Šlojsnik. V: Koroški koledar 2012, Klagenfurt/Celovec , 165-188 (mdr. z imenikom iz leta 1860).
Zemljevidi V. Wieser, Vinko, B. Preisig, J. Pack: Kotmara vas: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slovenska ledinska, krajinska in hišna imena/Köttmannsdorf: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slowenische Flur-, Gebiets- und Hofnamen (Kartenmaterial), Hg. SPD Gorjanci, 2008; http://www.gorjanci.at; Košuta (Karte 1:20.000), Interesna skupnost selskih kmetov (ISSK)/ Interessensgemeinschaft der Zeller Bauern (Hg.), GeoInfoGraz. Graz 2008, http://www.kosuta.at/landkarte/ ; St. Margareten im Rosental/Šmarjeta v Rožu (zemljevid/Karte merilo/Maßstab 1:15.000), Hg. Kulturno društvo Šmarjeta-Apače/Kulturverein St. Margarete-Abtei und Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik. Celovec 2011; Škofiče – Schiefling. Izdalo: Slovensko prosvetno društvo Edinost Škofiče / Hg. von: Slowenischer Kulturverein Edinost Schiefling, 2011.
Glej tudi Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev Geografija Avstrijske Koroške Liste der Gemeinden in Kärnten ("Abschnitt Slowenische Ortsnamen"): http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Gemeinden_in_K%C3%A4rnten Topographieverordnung für Kärnten (1977): http://de.wikipedia.org/wiki/Topographieverordnung_f%C3%BCr_K%C3%A4rnten_(1977) Liste slowenischer Flurnamen in Kärnten: http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_slowenischer_Flurnamen_in_K%C3%A4rnten Liste slowenischer Exonyme für deutsche Toponyme: http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_slowenischer_Exonyme_f%C3%BCr_deutsche_Toponyme
Spletne povezave
Kärntner Institut für Seenforschung kakovost kopalnih voda koroških jezer J. Turk: Slovenski toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko dolino in Kanalsko dolino: http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/ (1.2012); Geopedia Slovenija http://www.geopedia.si (12.2011);