thumb|right|200px|Ajdovska deklica, okameneli obraz v severni steni Prisojnika Prisojnik ali Prísank je 2547 m visoka gora v Julijskih Alpah na razvodju med črnomorskim in jadranskim povodjem, v obdobju med obema vojnama tudi mejni vrh med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo. Nanjo vodi več markiranih poti . Najlažji je južni pristop (tudi Slovenska pot) z Vršiča (1611 m), zahtevnejši je pristop po grebenu nad Prednjim oknom, prav tako z Vršiča. Južna stran gore nad Mlinarico je položnejša, preči jo tudi markirana pot na Razor (2601 m).
Zelo zahtevni pristopi so: Hanzova pot (pot z istim imenom vodi tudi na bližnjo Malo Mojstrovko), odprta leta 1926, poimenovana po trentarskem vodniku Ivanu Vertlju - Hanzi, z izhodiščem pri Koči na Gozdu (1226 m). Kopiščarjeva pot, odprta leta 1948, poimenovana po trentarskem vodniku Antonu Kravanji - Kopiščarju z izhodiščem pri Erjavčevi koči (1515 m) skozi Prednje (veliko) okno, kjer se priključi grebenski poti. Jubilejna pot, ki povezuje Prisojnik z Razorjem. Pot je bila odprta leta 1953 ob 60. obletnici ustanovitve SPD , vodi po vzhodnem grebenu Prisojnika in skozi Zadnje (malo) okno. Grebenska pot, preči najprej južna pobočja, priključi pa se pri Prednjem oknu.
V severni steni Prisojnika je narava ustvarila podobo obraza, ki naj bi bil po legendi obraz okamenele Ajdovske deklice.
Sklici
Zunanje povezave
Posnetek vzpona po Kopiščarjevi poti Prisojnik 360° na strani Posoški razgledi
Kategorija:Gore v Julijskih Alpah Kategorija:Gore v Sloveniji Kategorija:Triglavski narodni park Kategorija:Slovenski dvatisočaki