thumb|Velika hipostilna dvorana v templju v Karnaku, Egipt
Hipostil je ime za dvorano stebrov v staroegipčanskem templju, perzijski arhitekturi in drugih do sodobne uporabe v arhitekturi.
Pomen izraza Beseda hipostil izvira iz starogrške besede ὑπόστυλος, 'hypóstȳlos', kar pomeni "pod stebri" ( ὑπό, 'hipo', pomeni spodaj ali pod njim in στῦλος, 'stilos', pomeni steber). "Hypostyle", Random House Dictionary (unabridged) 2011. V Grčiji je hipostil le velika dvorana s streho, ki je podprta zaradi premostitve s stebri ali slopi.
V Egiptu se je hipostilna dvorana uporabljala kot arhitektura v novem kraljestvu v sakralni, občasno tudi posvetni arhitekturi.
Gradnja in uporaba Hipostilna dvorana je prečna na vzdolžno os templja in je sestavljena iz srednje ladje in dveh nižjih stranskih. Strop dvorane je raven. Prehod med ladjami je na obeh straneh obdan z eno vrsto stebrov, srednji so višji in imajo večji premer kot v stranskih ladjah. V zgornjem delu stene srednje ladje so velika okna, ki so pogosto edini vir svetlobe v hipostilni dvorani. Streha je lahko izdelana iz premostitev s prekladami iz kamna, lesa ali drugega togega materiala, tudi litega železa, jekla ali armiranega betona. To je lahko tudi strop.
Ta arhitekturna oblika je bila zelo pomembna v celi v antičnih grških templjih in številnih azijskih stavbah, zlasti lesenih konstrukcijah.
S kombinacijo stebrov in obokov je hipostilna dvorana postala eden glavnih tipov gradnje mošeje. Fred S. Kleiner, Gardner's art through the ages : the western perspective, Cengage Learning, 2010, p. 265 V številnih mošejah, zlasti v zgodnjih, ima dvorana za molitev obliko hipostila. Taka je Velika mošeja v Kairouanu (tudi Ukbetova mošeja) v Tuniziji. Fred S. Kleiner, Gardner's art through the ages : the western perspective, p. 267
Hipostil se pogosto uporablja tudi v sodobni arhitekturi.
Simbolika Pri prikazu mikrokozmosa stvarstva v egiptovskem templju hipostil simbolizira močvirje trsja. Z uporabo kapitelov v obliki papirusa dobi gledalec vtis, da je v gozdu. V Amonovem templju v Karnaku je ta simbolika dodatno okrepljena s 137 stebri na bazah, ki spominjajo na korenine papirusa. Veliki stebri vzdolž osrednje osi so visoki 23 m in se končajo kot široko odprt kapitel v obliki papirusa, preostali stebri pa kot zaprt papirus. V templju Knum v Esni je močvirska simbolika poudarjena z žuželkami v kapitelih stebrov. Arhitravi na stebrih in strop predstavljajo nebo.
Glej tudi Peristil Portik Apadana Egipčanska arhitektura
Sklici
Literatura Werner Müller: dtv-Atlas Baukunst. Band 1: Allgemeiner Teil. Baugeschichte von Mesopotamien bis Byzanz (= dtv 3020). 15. durchgesehene Auflage. Deutscher Taschenbuch-Verlag, München 2009, ISBN 978-3-423-03020-5. Hosam Refai: Untersuchungen zum Bildprogramm der großen Säulensäle in den thebanischen Tempeln des Neuen Reiches (= Veröffentlichungen der Institute für Afrikanistik und Ägyptologie der Universität Wien. Bd. 91 = Beiträge zur Ägyptologie. Bd. 18). Afro-Pub, Wien 2000, ISBN 3-85043-091-X.
Zunanje povezave
Ägyptologie Forum Sphinx-Suche.de Sphinx-Suche
Kategorija:Arhitekturni elementi Kategorija:Staroegipčanska arhitektura