Razred Orlan (, Krejsera projekta 1144 Orlan – morski orel) je razred štirih težkih jedrskih raketnih križark Sovjetske in Ruske vojne mornarice. Za letalonosilkami so največje vojne ladje trenutno v uporabi in so po velikosti podobne bojnim ladjam iz prve svetovne vojne ter manjše od bojnih ladij iz druge svetovne vojne. Sprva je bilo načrtovanih pet ladij, vendar je bila zadnja preklicana. Trenutno je aktivna samo ladja , je v postopku modernizacije, dve ladji pa sta upokojeni.
Zgodovina Konstruiranje je prevzel Severni projektno-konstruktorski biro iz Leningrada pod vodstvom Borisa Kupenskega. Od sedmih prvotno načrtovanih ladij so bile v Baltiški ladjedelnici zgrajene štiri, gradnja ene, je bila prekinjena, gredelj zadnjih dveh – Rossije in Varjaga pa ni bil nikoli položen. sličica|levo|Križarka Admiral Nahimov sličica|levo|Križarka Pjotr Veliki Razred je bil zgrajen z namenom uničevanja udarnih skupin letalonosilk Ameriške vojne mornarice na odprtem morju. Glavna oborožitev je dvajset protiladijskih izstrelkov P-700 Granit, s 96 izstrelki za zračno obrambo dolgega dosega S-300F(M) Fort in močno protipodmorniško oborožitvijo pa je ladja na poti proti grupacijam sovražnikovih plovil zaščitena pred vsemi skupinami groženj. sličica|levo|Izstrelitvene celice izstrelkov Granit
Ladje razreda Orlan so edine ladje Sovjetske in Ruske vojne mornarice na jedrski pogon. Ta jim omogoča neomejen doseg, vendar pri največji hitrosti 20 vozlov, za polno hitrost 32 vozlov je pa potrebna tudi uporaba plinske turbine. Pogon zagotavljata dva jedrska reaktorja VM-16 s parnima turbinama KN-3. Jedrski reaktor KN-3 je bil razvit v biroju OKBM Afrikantov na podlagi jedrskega reaktorja OK-900 za ledolomilce. Gre za tlačnovodni reaktor z gorivnimi celicami iz visoko obogatenega (70 %) urana (izdelanimi v strojni tovarni v Elektrostalu, Moskovska oblast), kar omogoča polnjenje vsakih deset–enajst let in zagotavlja 171 MW termalne moči. Hladilni sistem jedrskega reaktorja sestavljata dva kroga. V prvem je destilirana voda, ki deluje tudi kot moderator in kroži skozi sredico reaktorja pri velikem pritisku (okrog 200 atmosfer), v drugem pa vodna para, ki poganja turbine. Električno energijo zagotavljajo štiri parni turbogeneratorji moči 3 MW in štiri plinski turbogeneratorji moči 1,5 MW tovarne Proletarski zavod, Sankt Peterburg.А. С. Павлов. Атомные крейсера типа Киров (пр. 1144)
Ladje so oborožene z dvajsetimi izstrelki Granit (avtor Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje, glavni konstruktor Vladimir Čelomej), ki so shranjeni v izstrelitvenih celicah SM-233 (izdelani v Leningrajskem metalurškem zavodu) pod palubo pod kotom 60°. Ob izstrelitvi tehtajo 7 t, od tega predstavlja bojna glava 750 kg (jedrska 500 kt ali visokoeksplozivna).Scott, Richard Russia's 'Shipwreck' missile enigma solved Jane's Naval Forces News. 10 September 2001 Letijo po profilu trajektorije nizko–visoko–nizko (dvignejo se na višino 14–17 km in se nato spustijo na 25 m) z največjo hitrostjo 2,5 Mach in do največje razdalje 625 km. Izstrelke poganja turboventilatorski motor na trdo gorivo KR-93 (avtor Strojna tovarna Ufa pod vodstvom Sergeja Gavrilova). Posebnost izstrelkov je za 1970-ta leta zelo napredna tehnologija vodenja. Ko izstrelki zapustijo ladjo, z njo ne komunicirajo več, obstaja pa med njimi podatkovna povezava (datalink), zaradi česar je mogoče govoriti o zgodnji obliki umetne inteligence. En izmed izstrelkov se nato dvigne na večjo višino in prevzame vlogo vodje (v primeru, da je sestreljen, to vlogo prevzame drugi izstrelek). Ta s svojim radarjem usmerja ostale k skupini ladij. Izstrelki lahko prepoznajo različne tipe ladij (letalonosilke, križarke, rušilci ali fregate) in se v ustreznem številu razdelijo na posamezni cilj (letalonosilka – štiri izstrelki, manjše ladje – en izstrelek), hkrati pa prvi napad izvede izstrelek namenjen ladji, ki je najbolj oddaljena od središča skupine ladij.
Ladja bo po modernizaciji oborožena z manevrirnimi izstrelki 3M-54 Kalibr, P-800 Oniks, 3M-22 Cirkon in 91-R1 Otvet.
Za ladje razreda Orlan je značilen izjemno močan aktivni sonarski sistem MGK-355 Polinom, ki oddaja dolge signale na nizkih in srednjih frekvencah in tako odkrije podmornice v bližini in določi njihovo oddaljenost in smer gibanja. Polinom je še posebej učinkovit v plitkejših vodah. Nameščen je bil tudi na letalonosilkah razreda Admiral Kuznjecov in rušilcih razreda Fregat.
Helikopterji na ladjah v razredu Ka-27 predstavljajo nadgradnjo predhodnega helikopterja Ka-25, ki je bil prvi sovjetski helikopter, ki je omogočal čezhorizontsko ciljanje in prenos podatkov manevrirnim izstrelkom.
Enote Ime Ime po Ladjedelnica Gredelj položen Splavljena Predana Stanje (prej Admiral Ušakov) Fjodor UšakovBaltiška ladjedelnica, Leningrad 27. marec 1974 26. december 1977 30. december 1980 Upokojena, razrez po 2021 (prej Frunze) Mihail Lazarev 27. julij 1978 26. maj 1981 31. oktober 1984 Razrez začet aprila 2021 (prej Kalinin) Pavel Nahimov 17. maj 1983 25. april 1986 30. december 1988 V modernizaciji 2006–2023 za Severno floto (prej Kujbišev, Jurij Andropov) Peter Veliki 11. marec 1986 29. april 1989 9. april 1998 Aktivna v Severni floti Admiral flota Sovjetskogo sojuza Kuznecov(prej Dzeržinski, prej Oktjabrskaja Revolucija) Nikolaj Kuznecov 9. maj 1989 Preklicana 4. oktobra 1990
Opombe Lastni avtonomni selektivni nadzorni sistem izstrelkov je razvila skupina znanstvenikov in konstruktorjev Centralnega raziskovalnega instituta Granit pod vodstvom njegovega generalnega direktorja Viktorja Pavlova (Heroj socialističnega dela, Leninova nagrada). Glej tudi Razred Atlant, razred raketnih križark Sklici
Viri
Zunanje povezave
Illustrated article about the Kirov class. Globalsecurity.org page on Kirov class Kirov class photos from Mark Meredith Military Reform Support Fund Forum discussion of ships' armament FAS.org article All Kirov Class Battlecruisers - Complete Ship List
Encyclopedia of ships