Rodbina Karadžordževič (srbska cirilica Карађорђевић, pl. Карађорђевићи, Karadžordževiči [karad͡ʑǒːrd͡ʑeʋit͡ɕ]) je srbska vladarska rodbina, ki jo je ustanovil Đorđe Petrović Karadžordže (1767–1817) veliki vožd Srbije med prvo srbsko vstajo 1804–1813.

V 19. stoletju je razmeroma kratkotrajno rodbino podpiral Ruski imperij in je nasprotovala rodbini Obrenović, ki jo je podpirala Avstro-Ogrska. Po atentatu na Karadžodža leta 1817 je Miloš Obrenović ustanovil rodbino Obrenović. Dve hiši sta se nato več generacij potegovali za prestol. Po atentatu na srbskega kralja Aleksandra I. Obrenovića leta 1903 je srbski parlament na prestol Kraljevine Srbije imenoval Karadžordževega vnuka Petra I. Karadžordževića, ki je takrat živel v izgnanstvu. Ustrezno je bil okronan za kralja Petra I., malo pred koncem prve svetovne vojne leta 1918 pa so predstavniki treh ljudstev razglasili Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s Petrom I. kot vladarjem. Leta 1929 se je kraljevina pod Aleksandrom I., sinom Petra I. preimenovala v Jugoslavijo. Novembra 1945 je družina izgubila svoj prestol, ko je oblast prevzela Zveza komunistov Jugoslavije v času vladavine Petra II..

Predniki Po mnenju nekaterih raziskovalcev so se Karadžordževićevi predniki po očetu najverjetneje preselili iz visokogorja (v današnji Črni gori) v Šumadijo med drugo veliko selitvijo Srbov v letih 1737–39, pod vodstvom patriarha Šakabente, kot posledica avstro-turške vojne (v kateri so sodelovali Srbi). Srbsko zgodovinopisje je sprejelo teorijo, da so predniki Karadžordževičev izhajali iz Vasojevićev.

Pojavilo se je nekaj domnev o tem, kje je družina končala po prihodu v Šumadijo. Po besedah ​​Radoša Ljušića so Karadžordževićevi predniki najverjetneje izvirali iz Vasojevićev, vendar pravi, da ni nobenih zgodovinskih podatkov o prednikih ali od kod so prišli,R-J. V. Vesović, 1935, "Pleme Vasojevići", Državna Štampa u Sarajevu, SarajevoFelix Phillip Kanitz 1987, p. 334: "Као што је доказао Ђукић10, велики српски борац за слободу угледао је свој први дан живота 1752. у Вишевцу, окруженом густом храстовом шумом, где се његов отац доселио из Васојевића у Црној Гори." edini pravi vir je folklora. Najverjetneje so Karadžordževićev predniki izvirali iz Vasojevićev.R-J. V. Vesović, 1935, "Pleme Vasojevići", Državna Štampa u Sarajevu, SarajevoFelix Phillip Kanitz 1987, p. 334: "Као што је доказао Ђукић10, велики српски борац за слободу угледао је свој први дан живота 1752. у Вишевцу, окруженом густом храстовом шумом, где се његов отац доселио из Васојевића у Црној Гори." Grigorije Božović (1880–1945) je trdil, da so družina Srbljaci (domačini) na ozemlju Vasojevićev. K teoriji Srbljakov prispeva dejstvo, da je družina do leta 1890 slavila sv. Klemena kot zavetnika, medtem ko je zavetnik Vasojevićev, torej Vasovih potomcev, nadangel Mihael. Kralju Petru I. je bilo dovoljeno, da svojo slavo spremeni v svetega Andreja Prvoklicanega, ki ga je leta 1890 poklical beograjski metropolit Mihailo po smrti njegove žene, princese Zorke, s čimer je počastil datum po julijanskem koledarju, ko so srbski uporniki med prvo srbsko vstajo osvobodili Beograd.

Poleg tega je kralj Peter ob poroki s kneginjo Zorko leta 1883 za svatov izbral vojvodo Vasojevića Miljana Vukova Vešovića. Na vprašanje njegovega bodočega tasta kneza Nikolaja, zakaj je med različnimi vojvodami Črne gore izbral Miljana, je odgovoril, da ga je izbral zaradi junaštva in sorodstva, ki ga opisuje kot Vojvodo moje krvi in ​​sorodstva. Njegov sin Aleksander, ki se je rodil na Cetinju, je dobil vzdevek Črnogorec. Pleme Vasojevići trdijo, da izhaja iz Stefana Konstantina iz rodbine Nemanjić. Vasojevići so bili ponosni na Karadžordža in so ga videli kot svojega sorodnika. Črnogorski politik in Vasojević Gavro Vuković je podprl to teorijo.Vuković 1985 V skladu s tem je Alexander Karadžordžević (1806-1885) od Petra II. leta 1840 dobil naziv »vojvoda Vasojevići«. Druge teorije so: Črnogorski zgodovinar Miomir Dašić je trdil, da družina Karadžordžević izvira iz Gurešićev iz Podgorice v Črni gori. Folklorist Dragutin Vuković je menil, da je bil Tripko Knežević–Guriš Karadžordžev praded; Vukićević je leta 1907 pisal, da v okolici Podgorice obstaja lokalna trditev, da so Karadžordževićev predniki sprva izvirali iz Vranja.Vukićević 1907, p. 5: "околини Подгорице и у селу Врању. А да је Карађорђе старинбм из села Врања, чуо је у Црној Гори још 1875 године г.

Družina je trdila, da izvira iz plemena Vasojevići (v Črni gori) in se je izselila v poznih 1730-ih ali zgodnjih 1740-ih. Družina je živela v Mačitevu (v Suvi Reki), od koder se je dedek Jovan preselil v Viševac, Jovanov brat Radak pa se je preselil v Mramorac.

Vladarji in prestolonasledniki Ime Rojstvo Smrt Nazivi100px|sredina Đorđe Petrović - Karadžordže 1762 1817 voditelj I. srbskega upora (1804-1813) 100px|sredina Aleksander I. Karadžordževič 1806 1885 vladajoči knez Srbije (1842-1858) 100px|sredina Peter I. Karadžordževič 1844 1921 kralj Kraljevine Srbije (1903-1918) kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev (1918-1921) 100px|sredina Aleksander I. Karadžordžević 1888 1934 princ-regent Srbije (1914-1918) regent Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1918-1921) kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev (1921-1929) kralj Jugoslavije (1929-1934) 100px|sredina Knez Pavel Karadžordževič 1893 1976 princ-regent Jugoslavije (1934-1941)100px|sredina Peter II. Karadžordževič 1923 1970 kralj Jugoslavije (1941-1945) 100px|sredina Aleksander II. Karadžordževič 1945 prestolonaslednik Jugoslavije (1945) in pretendent (1945 -)

Trenutne zahteve za prestol Karadžordževići so v srbski družbi dejavni na različne načine. Obstaja mnenje, da bi bila ustavna parlamentarna monarhija končna rešitev za stabilnost, enotnost in kontinuiteto. Poleg tega podpirajo Srbijo kot demokratično državo s prihodnostjo v Evropski uniji.

Zadnji prestolonaslednik Jugoslavije Aleksander od leta 2001 živi v Beogradu v kraljevskem dvoru na Dedinjah. Kot edini sin zadnjega kralja Petra II., ki ni nikoli abdiciral in zadnji uradni dedič Kraljevine Jugoslavije trdi, da je zakoniti dedič srbskega prestola v primeru obnove. Pred padcem Slobodana Miloševića je osebno združil parlamentarno opozicijo na več večjih kongresih. V palači redno sprejema verske voditelje in si prizadeva, kolikor priložnost dopušča, pokazati svojo zavezanost človekovim pravicam in demokraciji.

Karadžordževići se veliko ukvarjajo s humanitarnim delom. Princesa Katarina ima humanitarno fundacijo, prestolonaslednik Aleksander pa vodi Fundacijo za kulturo in izobraževanje, katere dejavnosti vključujejo študentske štipendije, poletne tabore za otroke itd. Karađorđevići so vidni tudi v nacionalnem športu.

Sklici

Viri Sajovic, Bogdan: Od male Srbije do velike Jugoslavije, Ljubljana, Karantanija, 2006

Gavro Vuković (1985). Slobodan Tomović (ed.). Memoari, Volume 2. Obod. Felix Phillip Kanitz (1987). Srbija: zemlja i stanovništvo od rimskog doba do kraja XIX veka, Volume 1 (3 ed.). Srpska književna zadruga. Milenko M. Vukićević (1907). Karađorđe: 1752-1804. Štampano u Državnoj štampariji Kraljevine Srbije.

Zunanje povezave

Uradna stran srbske kraljeve družine Fundacija prestolonaslednika Aleksandra za kulturo in izobraževanje Humanitarna fundacija princese Katarine

Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem Kategorija:Zgodovina Srbije Kategorija:Srbske družine *