sličica|Protiletalski avtomatski top Bofors 40 mm sličica|Avtomatski top RCWS-30 na oklepniku Pandur II Avtomatski top (tudi avtokanon), je hitrostrelni top, ki izstreljuje penetrirajoče ali visokoekplozivne projektile (granate), za razliko od običajnih strojnic, ki imajo cevi kalibra pod 20 mm in izstreljujejo preprostejše izstrelke.
Avtomatski topovi se uporabljajo na letalih, helikopterji, ladjah, oklepnih vozilih, protiletalskih sistemih.
Avtomatski topovi iz 2. svetovne vojne so imeli manjšo hitrost streljanja kot strojnice iz istega obdobja, vendar pa so večji projektili povzročili precej več škode. Avtokanoni so bili tudi primarno orožje reaktivnih lovcev prve generacije, npr. MiG-15 ali F-86 Sabre. Kasneje so se pojavile rakete zrak-zrak in Američani so z nekaterih letal odstranili topove, saj so jih imeli za nepotrebne, vendar so se v zračnih spopadih izkazali za nepogrešljive in so jih kmalu ponovno namestili na bojna letala. Od tedaj so vsa lovska letala, tudi tista pete in šeste generacije, oborožena tudi z avtomatskimi, največkrat večcevnimi rotirajočimi gatlingovimi topovi.
Moderni avtokanoni imajo kadenco streljanja 90-2500 nabojev na minuto. Vendar se pri veliki kadenci cev zelo segreje in tudi magazin se hitro porabi.
Recoilni učinek topa Recoilni učinek ali pogon (ang.: recoil propulsion) opisuje pojav, pri katerem se orožje ali naprava premakne v nasprotno smer od izstreljenega projektila, zaradi Zakona o ohranitvi gibalne količine. Ko projektil zapusti cev, se giblje naprej z določeno gibalno količino. Da se skupna gibalna količina ohrani, se orožje premakne nazaj – temu rečemo recoil ali povratni sunek.
Primeri avtomatskih topov ADEN top DEFA top GIAT 30 GŠ-23 Mauser BK-27
Galerija
Glej tudi Gatlingov top Verižni top Revolverski top Rotirajoči top
Reference
Bibliografija Department of the Army. Ballistic Data Performance of Ammunition, TM 9-1907. Washington, D.C.: Government Printing Office, 1948.
Zunanje povezave Extensive documentation of Luftwaffe autocannon
Kategorija:Topovi