Koroška grofovska rodbina Grofov Vovbrških se pojavlja v času od leta 1050 do 1322. Rodbina po domnevi nekaterih slovenskih zgodovinarjev izvira iz Saške od koder se je na Koroškem prvi pojavil Gero (1050–1070), ki naj bi bil poročen s hčerko grofice Heme Krške. V hierarhičnem položaju na Koroškem so bili takoj za vojvodo, niso pa bili nič nižjega izvora od samih vojvod in Ortenburških grofov. Vovbrški grofje, sice niso bili "državni grofje", pa vendar so imeli polno civilno in kazensko sodno pristojnost ali pravico do krvnega sodstva. Po dokumentu iz leta 1230 so imeli to pravico za svoja gospostva na Kranjskem in po dokumentu iz leta 1241 za svoja posestva v Savinski dolini, zato lahko toliko bolj domnevamo, da so imeli enako pravico tudi za svojo grofijo Vovbre na Koroškem.

Vovbrški grofje so poimenovani po () to je po svojem izvornem gradu Vovbre na Koroškem. Rodbina je izumrla z grofom Hermanom leta 1322. Bil je sin Ulrika II. Vovbrškega in Neže Badensko-Avstrijske. Hermanova sestra Katarina († 1316) se je leta 1287 poročila z Ulrikom I. Žovneškim, prednikom kasnejših Celjskih grofov.

Rodbinsko drevo (po Karlmanu Tanglu u. a.) Gero I. - grof Trušenjski (1072) (ali Weriand?) ∞ N.N. Breška Viljem I. (*~ 1062 - † ~ 1107) - Viljem Pozzuolski, grof Trušenjski in Selški (Vovbre) ∞ N.N. grofica Selška Otvin (*~ 1112 - † pred 1141) Viljem II. Vovbrški (*~ 1121 - † ~ 1185) Brigita Vovbrška (†po 1199) ∞ Oton II. Ortenburški († ~ 1197) Ulrik I. Vovbrški in grof maltanski (*~ 1120 - † 14. marec 1192) ∞ N. Maltansko Gero II. Vovbrški (*~ 1167 - † 17. marec 1212) ∞ Elizabeta, hči Rapoto I. Ortenburški Viljem IV. Vovbrški (*~ 1184 - † 22. marec 1249) Henrik Vovbrški (†10.1. 1256) - 1243/44 mojster Nemškega viteškega reda v Latviji (Livoniji) Euphemia Vovbrška ∞ Hugo VI. Taufers († 1309) Ulrik II. Vovbrški (*~ 1230 - † 5.12.1308) ∞ Neža Badensko-Avstrijska († 1295) Friderik Vovbrški (*~ 1271 - † 1316/17) , odvetnik Samostana Gornji grad, ∞ Adelajda Auffensteinska († 1312–1317) Herman Vovbrški († 1322) (izumrtje rodbine po moški liniji) ∞ Elizabeta, hči Alberta III. Goriškega Margareta Vovbrška ∞ 1) Liutpold III. Žovneški († 1286), ∞ 2) 1288 Ulrik IV. Pfanberški († 1311/18) Ulrik V. Pfanberški († 1354) (sodedič) Elizabeta Vovbrška († po 1257 brez otrok) ∞ 1) po 1279 Herman Pfanberški († 1287), ∞ 2) po 1297 Henrik von Hohenlohe († po 1327) Katarina Vovbrška († po 1315), ∞ Ulrik II. Žovneški († med 1314 in 1318) Friderik I. Celjski († 1359/60), (sodedič) Albert Vovbrški (1221–1252) (†~ 1252) - kanonik v Pasavu Viljem III. Vovbrški začetnik grofov Strmških grof Loški in Mallentinski (1121, 1231) (*~ 1160 - †~ 1230) ∞ (1187) Kunigunda, hči Leopolda Gutenberškega, (veje Vovbrških) Ulrik (II.) Strmški (Vovbrški) (1244, 1252, 1270) ∞ Katarina Pfanberška Popo II. Vovbrški (1191-1220) - Kaplan v Salzburgu, Pičenski škof (1220 -1231) Kolo Vovbrški (18. marec 1192) Vulfing Vovbrški (18. marec 1192) Popo I. Vovbrški (* ~ 1087 † ~ 1141) grof Kranjski Hedvika Vovbrška (* ~ 1090 † 1. december 1162) ∞ (2) grof Alberta II. Bogenskega (†~ 1147)– mati Bertolda grofa Bogenskega Pilgrim Vovbrški /Pilgrim Puzol/Pilgrim Hohenwartski (1135) (†~ 1162) - točaj Oglejskih patriarhov Gunter Savinjski mejni grof (Gunther von Soune) (†~ 1144) Valhun Vovbrški († 1136)

Ministeriali Vovbrških grofov; vitezi:

Guštanjski, Wartheimerji, Vivšniški (Weißeneggi) Turni, Schrankbaumerji,Schrankbaum Labotniški, Lauspergerji, Neuhausi, Kacenštajnski (pri Šoštanju), Ungnadi, Mordaxi.

Posesti Vovbržani so imeli posesti na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem.

Koroška Rauterburg (nad Vovbrami) (1070–1103) ob cesti v Trušnje Vovbre (Haimburg) (1103–1322) z delom Labotske doline Grad Hartneidstein (Bamberški fevd) (1300-1322) Grad Dravograd (1261-1279, 1288-1322) Grad Pliberk (konec 12. st. - 1322) Vovbrški dvor (konec 12. st. - 1322) Grad Suha (Neuhaus) (konec 12. st. - 1322) Možberk - Blatograd Grad Srednje Trušnje (fevd Krških škofov) (1261–1322) Grad Mannsberg Grad Guštanj (fevd Bamberških škofov) (1281–1322) Grad Kamen v Podjuni (1296–1322) Grad Pukštajn (1290 - 1302)

Štajerska Arnež (1246–1293) Celjski grad Grad Gornji Voitsberg in mesto Voitsberg (1279–1285) Grad Gjaidhof (1279-1292) Grad Tobelbad (1279-1292) Grad Gösting (1260-1295) Offenburg (pri Judenburgu) (1279–1322) Grad Žlemberk (pri Lučanah) (1282-1322) Grad Šoštanj (1286–1322) Grad Laško (1260-1292) Grad Turn pri Velenju (1296–1322) Grad Žaženberk (1270-1320) Trg Žalec (1270–1322) Grad Freudeneck (1270–1322) Grad Klauzenštajn

V fevdu od Oglejskih patriarhov Braslovče trg (1282–1322) Grad Forhtenek (1270–1322) Grad Vrbovec (1282–1322) Mozirje trg (1282–1322) Grad Gornji Grad (1282–1322)

Kranjska

Lesce pri Radovljici, Suha pri Predosljah, Dvorec Novi dvor, Preddvor (do 1147), Grad Žebnik pri Radečah (Ulrik II. Vovbrški do 1293) Grad Erkenštajn (1282 - 1322) Grad Lož (1150 - 1244),

Viri

A. Weiß (Archivar des kärnthnerischen Geschichts-Vereins): Kärnthen’s Adel bis zum Jahr 1300, Wien 1869. Karlmann Tangl: Grafen von Heunburg I. Teil in AÖG 1858 Karlmann Tangl: Grafen von Heunburg II. Teil in AÖG 1860

Zunanje povezave Ursprünge der Grafen von Heunburg (pdf; 504 kB)

Opombe in sklici

Glej tudi seznam plemiških rodbin na Slovenskem

Vovbržani *