1319 (MCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Dogodki 5. marec - Umrlega grofa Albona Ivana II. Viennoiškega nasledi sin Žiga VIII., ki hkrati podeduje naziv dofên Viennoisa. 14. marec - Papež Janez XXII. z bulo Ad ea ex quibus ustanovi viteški Kristusov redOrdem dos Cavaleiros de Nosso Senhor Jesus Cristo iz izpostave portugalskih templarjev, ki jih je pred preganjanjem zaščitil kralj Denis Portugalski. 8. maj - Umrlega norveškega kralja Hakona V. na prestolu nasledi triletni vnuk Magnus Eriksson kot Magnus VII. Norveški. Regentstvo prevzame njegova mati Ingeborg Hakonardottir. 8. julij - Švedska: potem ko so prejšnje leto izgnali nesposobnega kralja Birgerja, švedski parlament izvoli za novega kralja triletnega norveškega kralja Magnusa Erikssona kot Magnus IV. Švedski in s tem zaupajo regenstvo norveški kraljici-materi Ingeborg Hakonardottirjevi. Kraljevini Švedska in Norveška dobita s tem skupno vladarko. 14. avgust - Umrlega brandenburškega mejnega grofa Valdemarja nasledi mladoletni bratranec in posvojenec Henrik II.. 13. november - Umre danski kralj Erik VI., ki ga je prejšnje leto močno prizadela izguba novorojenega in edinega sina. Zaradi drage vojne proti Brandenburžanom zapusti Dansko v bankrotu. Obubožano kraljevino nasledi njegov nespodobni mlajši brat Krištof II., ki je preveč popustljiv do plemstva. 1320 ↔ 5. oktober - Poroka med aragonskim kronskim princem Jakobom in kastiljsko princeso Eleanoro, ki naj bi utrdila zavezništvo med obema kraljevinama. Konzumiranje zakona pa je neuspešno, saj ima princ Jakob v tem času hujši kožni absces.↓ 22. december → Aragonski kronski princ infante Jakob se odpove prestolonasledstvu in se pomeniši. Novica ni najbolje sprejeta na kastiljskem dvoru, saj je s tem razdrl zaroko s kastiljsko princeso Eleanoro. thumb|desno|240px|Ambrogio Lorenzetti, Marija z detetom Jezusom, 1319. Florentinska umetnost je v tem obdobju še vedno pod močnim vtisom bizantinske. Papež Janez XXII. odstavi nepriljubljenega velikega mojstra vitezov hospitalcev Foulquesa de Villareta, ki je sicer zaslužen za zavzetje Rodos, a je hkrati redu nakopal velike dolgove. Novi veliki mojster reda postane Hélion de Villeneuve, 26. veliki mojster vitezov hospitalcev po seznamu. Ogrski kralj Karel I. huje zboli, da ga že vsi vidijo na smrtni postelji, vendar mu uspe premagati bolezen. Še isto leto nadaljuje z vojnami proti madžarskim oligarhom, ki so v defenzivi.
Rojstva 16. april - Ivan II., francoski kralj († 1364) 5. september - Peter IV., aragonski kralj († 1387) Hasan Kuček, čobanidski perzijski princ († 1343) Jakob I. Burbonski, grof La Marche († 1362) Karel I., bretonski vojvoda († 1364) Leonardo Montaldo, genovski dož († 1384) Matteo II. Visconti, sovladar Milana († 1355) Nikolaj Kabasilas, bizantinski pravoslavni teolog in mistik († 1391) Štefan II. Wittelsbaški, bavarski vojvoda († 1375)
Smrti 5. marec - Ivan II. Viennoiški, dofên Viennoisanaziv grofov Albona (* 1280) 8. maj - Hakon V., norveški kralj (* 1270) 12. avgust - Rudolf I., vojvoda Zgornje Bavarske, grof Renskega Palatinata (* 1274) 14. avgust - Valdemar Brandenburški, mejni grof Brandenburg-Stendala (* 1280) 1. november - Uguccione della Faggiuola, italijanski (toskanski) državnik in vojskovodja (* 1250) 13. november - Erik VI., danski kralj (* 1274) Al-Farisi, perzijski matematik, fizik in astronom (* 1260) Guan Daosheng, kitajska slikarka, kaligrafinja, pesnica (* 1262) Ingeborg Magnusdotter, švedska princesa, danska kraljica (* 1277) Marija Lusignanska, ciprska princesa, aragonska kraljica (* 1273) Marketo Padovanski, italijanski skladatelj in glasbeni teoretik (* 1274) Remigio dei Girolami, italijanski teolog (* 1235)
Opombe
Glej tudi
*