V zgodovini umetnosti je prazgodovinska umetnost vsa umetnost proizvedena v času pred odkritjem pisave, v času prazgodovinskih kultur, ki se začnejo nekje v zelo pozni geološki zgodovini in se na splošno nadaljujejo, dokler kultura bodisi ne razvije pisave ali druge metode vodenja evidenc ali ne naredi pomembnega stika z drugo kulturo, ki ima ali naredi nekaj evidenc o velikih zgodovinskih dogodkih. Na tej točki se začne umetnost visokih kultur. Končni datum se močno razlikuje med različnimi deli sveta."The term "prehistoric" ceases to be valid some thousands of years B.C. in the near east but remains a warranted description down to about 500 A.D. in Ireland", Review by "A. T. L." of Prehistoric Art by T. G. E. Powell, The Journal of the Royal Society of Antiquaries of Ireland, Vol. 97, No. 1 (1967), p. 95, Royal Society of Antiquaries of Ireland, JSTOR Najzgodnejši človeški artefakti, ki kažejo izdelavo z umetniškim namenom, so predmet razprav; jasno je, da ga je pred 40.000 leti obstajala takšna vrsta izdelave v paleolitski dobi, vendar obstajajo tudi dokazi o umetniški dejavnosti, ki sega daleč nazaj, kot so izdelki Homo Erectusa pred 500.000 leti.http://www.newscientist.com/article/mg22429983.200-shell-art-made-300000-years-before-humans-evolved.html#.VISuEibfWnM Od mlajšega paleolitika skozi mezolitik, so prevladovale jamske poslikave in prenosna umetnost, kot so figurice in kroglice, z dekorativno oblikovanimi izdelki na nekaterih uporabnih predmetih. Iz neolitika so dokazi o zgodnjem lončarstvu, kot tudi kiparstvo in gradnja megalitov. Zgodnja umetnost kamene dobe se je tudi prvič pojavila v neolitiku. Pojav kovin v bronasti dobi je prinesel dodatne medije za uporabo pri izdelavi umetniških izdelkov, več slogovnih raznolikosti in oblikovanje predmetov, ki niso imeli nobene očitne funkcije, razen umetnosti. Razvijejo se nekatera področja obrtnikov, razred ljudi, ki so specializirani za proizvodnjo umetnosti, kot tudi zgodnji sistemi pisanja. Z železno dobo so se pojavile civilizacije s pisavo od starega Egipta do antične Kitajske.
Veliko domorodnih ljudstev iz celega sveta še naprej ideluje umetniška dela, ki se razlikujejo glede na njihovo geografsko območje in kulturo, dokler raziskovanja in trgovina niso k njim prinesla metod vodenja evidenc. Nekatere kulture, predvsem Majevska civilizacija, so neodvisno razvili pisavo v času, ko so cvetela, in ki se je kasneje izgubila. Te kulture lahko razvrstimo kot prazgodovinske, še posebej, če njihova pisava ni bila dešifrirana.
Paleolitik Starejši in srednji paleolitik
Najzgodnejša nesporna umetnost izvira iz Aurignacienske kulture v starejšem paleolitiku. Obstaja pa nekaj dokazov, da se je estetika pojavila v srednjem paleolitiku, od pred 100.000 do 50.000 leti. Nekateri arheologi razlagajo nekatere srednje paleolitske artefakte kot zgodnje primere umetniškega izražanja.New York TimesThe Metropolitan Museum of New York City Introduction to Prehistoric Art Retrieved 2012-5-12 Simetrija artefaktov dokazuje pozornost do podrobnosti oblike, o čemer so razmišljali raziskovalci ob Acheuleanskih pestnjakih (kamnito orodje).
Podobno naj bi bile cik-cak rezbarije, narejene z morskim zobom na sladkovodne školjke iz pred približno 50.000 leti (torej tudi v starejšem paleolitiku), povezane s homo erectusom, kar naj bi bil najzgodnejši dokaz umetniškega delovanja.Joordens et al., "Homo erectus at Trinil on Java used shells for tool production and engraving", Nature 518 (12 February 2015), 228–231, doi:10.1038/nature13962. Maska La Roche-Cotard je bila sprejeta kot dokaz o figuralni umetnosti neandertalca, čeprav iz obdobja po datiranju njihovega stika s Homo sapiensom. Obstajajo tudi drugi primeri srednje paleolitskega kiparstva, poimenovani Venera iz Tan-Tana (pred 300.000 leti) in Venera iz Berekhat Rama (250.000 leti). Leta 2002 so v jami Blombos, ki se nahaja v Južni Afriki, odkrili kamne z vtisnjeno mrežo ali križastim vzorcem, datirano pred približno 70.000 leti. Nekateri raziskovalci menijo, da so bili zgodnji Homo sapiens sposobni abstrakcije in izdelave abstraktne umetnosti ali simbolne umetnosti. Več arheologov, tudi Richard Klein iz Stanforda niso prepričani, da so najdbe v jami Blombos prvi primeri dejanske umetnosti.
Mlajši paleolitik
Najstarejše nesporno delo figuralike so našli v Schwäbische Alb, Baden-Württemberg, Nemčija. Najzgodnejša od teh je figura znana kot Venera iz Hohle Felsa in sega do pred okoli 40.000 let.
Druge upodobitve umetnosti iz obdobja mlajšega paleolitika (pred okoli 40.000 do 10.000 let) so jamske poslikave (npr. tiste v Chauvetu, Altamiri, Pech Merle in Lascauxu) in kipci: figurice Vener kot Willendorfska Venera, kakor tudi klesane živali kot Plavajoči severni jelen, obesek z rosomahom iz Les Eyzies in več predmetov znanih kot preluknjana palica.
Za jamske poslikave iz indonezijskega otoka Sulawesi so v letu 2014 ugotovili, da so stare 40.000 let, podobno kot najstarejša evropska jamska umetnost, kar kaže na veliko starejši izvor te vrste umetnosti, morda v Afriki.http://www.npr.org/2014/10/08/354166930/indonesian-cave-paintings-as-old-as-europes-ancient-art
Monumentalno umetnost na prostem (vklesane podobe) v Evropi iz tega obdobja najdemo v dolini Côa in Mazouco na Portugalskem, Domingo García in Siega Verde v Španiji in Fornols-Haut v Franciji.
Jama pri Turobongu v Južni Koreji vsebuje človeške ostanke, za katere je bilo ugotovljeno, da vsebuje izrezljane jelenove kosti in upodobitve srnjadi, ki so lahko stari okoli 40.000 let. Petroglifi jelenov ali severnih jelenov na Sokchang-ri so lahko paleolitski. Lončene črepinje, ki spominjajo na zgodnja japonska dela so našli pri Košan-ri na otoku Čedžu, ki je bil dostopen iz Japonske zaradi nižje gladine morja v tistem času. V Bradshawsu v Zahodni Avstraliji so našli edinstven slog skalne umetnosti. So pretežno človeške figure finih podrobnosti, natančno anatomsko proporcionirane. Datirane kot najmanj 17.000 let, morda celo dot 70.000 let.Bradshaws Foundation, PhyOrg News, 2011, UOW
Najstarejši petroglifi so datirani približno v mezolitik in pozni mlajši paleolitek, pred približno 10.000 do 12.000 leti. Nesporno najzgodnejša afriška skalna umetnost sega približno 10.000 let nazaj. Prvi naturalistične slike ljudi najdemo v Afriki približno 8000 let nazaj, očitno porekla v dolini reke Nil, razširjene proti zahodu do Malija pred približno 10.000 leti. Znana nahajališča zgodnje umetnosti so Tassili n'Ajjer na jugu Alžirije, Tadrart Acacus v Libiji (tudi Unescova svetovna dediščina), ter gore Tibesti v severnem Čadu. Vklesane podobe v jami Wonderwerk v Južni Afriki so bile datirane podoben starosti. Sporna je datacija okoli 29.000 let za nahajališča v Tanzaniji. Nahajališče kompleks jam Apollo 11 v Namibiji je datiran v 27.000 let.
Azija
Azija je bila zibelka številnih pomembnih civilizacij, predvsem tistih, na Kitajskem in v Južni Aziji. Prazgodovina vzhodne Azije je še posebej zanimiva, saj je bila relativno zgodaj poznana pisava, zgodovinsko vodenje evidenc na Kitajskem je imelo večji vpliv na okoliške kulture in na geografska območja. Nekaj zelo bogate tradicije umetnosti Mezopotamije tudi šteje kot prazgodovinska, to je zgodnja uvedba pisanja, pa tudi sosednje kulture, kot so Urartu, Luristan in Perzija so imele pomembno in kompleksno umetniško tradicijo.
Rusija Idol iz Shigirja (rusko: Шигирский идол) je najstarejša lesena skulptura na svetu. Narejena je bila v času mezolitika, okoli 7500 pred našim štetjem. Idol je bil odkrit leta 1894, v šotnem barju Shigir na vzhodnem pobočju srednjega Urala (približno 100 km od Jekaterinburga). Zahodna Rusija je prispevala v več fazah evropske prazgodovinske umetnosti, južna Rusija in Ukrajina pa sta ključni področji, kjer je prisotna nomadska stepska umetnost.
Indijski podkontinent Najstarejše indijske slike so bile skalne poslikave iz prazgodovine, petroglife so našli na mestih kot je skalno zavetišče Bhimbetka in nekateri od njih so starejši od 5500 pred našim štetjem. Indska civilizacija je poznana po lepih majhnih valjastih pečatnikih, kipcih, morda so bili pismeni, vendar je po njenem razpadu ostalo relativno malo umetniških ostankov, vse do obdobja pisave. Verjetno so bili uporabljeni netrajni materiali.
Kitajska
Prazgodovinske umetnine, kot so poslikana lončenina v neolitski Kitajski se lahko izsledi nazaj do kultur Jangšao in Longšan v dolini Rumene reke. V času kitajske bronaste dobe, so Kitajci iz starodavne dinastije Šang in dinastije Džou izdelali množico kitajskih obrednih posod, ki so razne različice navadnih vaz in drugih predmetov, ki so se uporabljali pri obredih češčenja prednikov, okrašene z motivi taotie, do poznih Šang kitajskih bronastih napisov. Odkritja leta 1987 v Sanšjingdui v osrednji Kitajski so pokazala prej neznano kulturo pred-pismene bronaste dobe, katere artefakti vsebujejo spektakularne zelo velike bronaste figure in ki se je kulturno zelo razlikovala od poznejše Šang dobe, ki je bila vedno del neprekinjene tradicije kitajske kulture.
Japonska
Glede na arheološke dokaze, so ljudje Džomon v starodavni Japonski med prvimi razvili lončarstvo, ki datira v 11. tisočletje pred našim štetjem. Z naraščajočo prefinjenostjo so Džomonci ustvarili vzorce, ki so jih vtisnili v mokro glino s spletenih ali nespletenih vrvic in palic.
Koreja
Prvi primeri korejske umetnosti so iz kamene dobe iz leta 3000 pred našim štetjem. To so predvsem votivne skulpture, čeprav so pred kratkim odkrili tudi petroglife. Razširjeni so bili tudi skalna umetnost, kamnita orodja in glineni izdelki.
To zgodnje obdobje je sledilo umetniškim slogom različnih korejskih kraljestev in dinastij. V teh obdobjih so umetniki pogosto kopirali kitajski slog. Niso pa Korejci le kopirali ampak tudi spremenili kitajsko kulturo z ljudskim izročilom s preprosto eleganco, čistostjo narave in spontanostjo. To filtriranje kitajskih slogov je kasneje vplivalo na japonsko umetniško tradicijo zaradi kulturnih in geografskih okoliščin.
Korejska prazgodovina se konča z ustanovitvijo Treh kraljestev Koreje, kar je dokumentirano v sagi Samguk, besedilu iz 12. stoletja, napisanega v klasični kitajščini (pisni jezik v literaturi tradicionalne Koreje), kot začetek v 1. stoletju pr. n. št.; nekatere omembe zgodnje zgodovine je tudi v kitajskih besedilih, kot je Sanguo Dži iz 3. stoletja.
Obdobje Jeulmun lončarstva Jasnejša dokazila o kulturnih pojavih v poznem neolitiku, so v Koreji znana kot lončarsko obdobje Jeulmun, z lončeno posodo, podobno tisti v sosednjih regijah Kitajske, okrašeno z vzorci v obliki Z. Najzgodnejše neolitsko nahajališče z lončarskimi ostanki je Osan-ri, 6000-4500 pr. n. št. Za to lončenino je značilen vzorec glavnika, z loncem, ki ima pogosto koničasto osnovo. Okraski iz tega časa so maske narejene iz školjk, z znamenitimi najdbami pri Tongsam-dong, Osan-ri in Sinam-ri. Ročno oblikovane glinene figurice so našli pri Nongpo-dong.
Obdobje Mumun lončarstva
V lončarskem obdobju Mumun, približno med 1500 in 300 pred našim štetjem, je bilo razširjeno kmetijstvo in dokazila o obsežnejših političnih strukturah os postala očitna, saj so vasi postale večje in nekateri pokopi bolj elaborirani. Megalitske grobnice in dolmeni so po vsej Koreji iz tega obdobja. Lončarstvo je prepoznavno brez okrasja. Mnoge od teh sprememb v slogu so morda prišle zaradi priseljevanja novih ljudstev s severa, a je to predmet razprave. V številnih mestih v južni Koreji obstaja skalna umetnost, za katero menijo da je iz tega obdobje, v glavnem zaradi slogovnih značilnosti.
Medtem ko je točen datum uvedbe bronastih izdelkov v Koreji tudi stvar razprave je jasno, da so bron obdelovali okoli 700 pred našim štetjem. Najdbe obsegajo slogovno različna bodala, ogledala in zaponke za pas, dokazano iz 1. stoletja pred našim štetjem, lokalno značilna dela bronaste kulture.
Protozgodovinska Koreja