Socialna vključenost pomeni integracijo v družbo za tiste najbolj ranljive posameznike, ki so pogosto potisnjeni na njeno obrobje. Vključenost predstavlja moralno pravico vsakega posameznika.Gosak, M. (2008). Socialna vključenost invalidnih oseb. (Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, 2008). Konkretno pomenijo programi socialne vključenosti zaposlitveno rehabilitacijo invalidov oz. podporo, ohranjanje in razvijanje njihovih delovnih sposobnosti.http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi_vzv/programi_socialne_vkljucenosti/. Pridobljeno 02.06.2015 V programe se vključujejo invalidi, ki zaradi svoje invalidnosti niso zaposljivi, kar določa Zavod Republike Slovenija za zaposlovanje.http://www.sent.si/index.php?m_id=zaposlitev#socialna_vklju_enost. Pridobljeno 02.06.2015 Opredeljeni so v 35. členu zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
Zakaj potrebujemo programe socialne vključenosti? Invalidne osebe so zaradi svojih omejitev in specifičnih značilnosti podvržene različnim vrstam izobčenja in odrinjenja na družbeni rob. Temu se pravi socialno izključevanje in je bil ta prevladujoči način obravnavanja socialno šibkejše v preteklosti.Rimmerman A. (2013). Social Inclusion of People with Disabilities: National and International Perspectives. New York: Cambridge University Press
Koncept socialne izključenosti je večplasten pojem v odnosu do socialnih, ekonomskih in političnih norm, ki se nanašajo na določene marginalizirane skupine. Evropska komisija opredeljuje koncept socialne izključenosti širše, in sicer kot »proces, preko katerega so različne osebe ali skupine potisnjene na obrobje družbe in so onemogočene določenega družbenega udejstvovanja, izključno zaradi diskriminacije ali marginalizacije«.Giambona, F. in Vassallo, E. (2014). Compisite Indicator of Social Inclusion for European Countries, Soc Indic Res, 116, 269-293. Koncept se nanaša torej na vse vrste marginaliziranih oseb: osebe z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezposelne, hendikapirane, duševno motene, rasne ali spolne manjšine, priseljenci, osipniki itd. V Sloveniji pa se programi socialne vključenosti osredotočajo predvsem na zaposlitveno reintegracijo invalidnih oseb. Zgodovinski vidik socialne izključenosti Socialna izključenost je pojem, ki izvira iz francoske socialistične vlade v srednjih 70ih letih. Francoska vlada ga je uporabljala za opis najbolj revnih v družbi – tistih, ki niso imeli dostopa do socialne podpore. Pojem izključenih (les exclus) se je razširil z vključitvijo tudi samomorilnih, starejših, invalidnih in zlorabljenih oseb. V 80ih letih je Evropska Unija privzela pojem socialne izključenosti najprej kot ključni koncept pri svojem boju proti revščini, kasneje pa koncept revščine zamenjala s konceptom depriviligiranih, marginiliziranih skupin. Socialna izključenost invalidov Specifično izključevanje invalidov ima korenine v medicinskem modelu obravnavanja invalidnosti, ki je primarno poudarjal deficit oz. disfunkcionalnost določenih telesnih sposobnosti in je dajal povod družbi, da je takšne osebe obravnavala kot nenormativne, kar je pomenilo, da so bile oproščene opravljanja družbenih del. Novejši sociopolitični model invalidnosti poudarja premik od odvisnosti do neodvisnosti in pojmuje koncept »invalidnosti« kot okoljsko, strukturno in stališčno bariero k »invalidovemu« družbenemu in zaposlitvenemu udejstvovanju. Učinki socialne izključenosti na posameznika Vrsta raziskav kaže na neugodne učinke socialne izključenosti predvsem na mentalno zdravje marginaliziranih posameznikov.Honey, A., Emerson, E. in Llewellyn, G. (2011). The mental health of young people with disabilities: impact of social conditions. Soc Psychiat Epidemiol, 46(1), 1-10. Ena najbolj temeljnjih človekovih potreb je potreba po pripadnosti.Baumeister, R.F. in Leary, M.R. (1995). The Need to Belong: Desire for Interpresonal Attachments as a Fundamental Human Motivation. Psychological Bulletin, 117(3), 497-529. Zato, ko nam je uresničitev te potrebe onemogočena, pride do vrste čustvenih, vedenjskih, kognitivnih, in osebnostnih deficitov, kot so na primer popačeno dojemanje časa, osredotočenost na sedanjost in preteklost (v nasprotju s prihodnostjo), letargičnost, pasivnost, pomanjkanje samopodobe, pomanjkanje samozavedanja in določena samo-destruktivna vedenja.DeWall, C.N. Deckman, T., Pond R.S. in Bonser, I. (2011). Belongingness as a Core Personality Trait: How Social Exclusion Influences Social Functioning and Personality Expression. Journal of Personality, 79(6), 979-1012.Baumeister, R.F., DeWall, C.N., Ciarocco, N.J. in Twenge, J.M. (2005). Social Exclusion Impairs Self-Regulation. Journal of Personality and Social Psychology, 88(4), 589-604.
Pride tudi do nekaj neugodnih fizioloških sprememb, kot so na primer zavrto delovanje imunskega sistema, povečan krvni tlak, motnje v spanju in povečano tveganje za smrt.Wen Wen, E., Xu, J., in Ding, Y. (2013). To Be or Not to Be Unique? The Effect of Social Exclusion on Consumer Choice. Journal of Consumer Research, 40, 1109-1121. Nevroznanstveniki ugotavljajo, da je sistem socialnega navezovanja, ki zagotavlja ustrezne socialne vezi, intrinzično povezan s sistemom za fizično bolečino. Dolgotrajna izpostavljenost socialni izključitvi torej vodi do splošne emocionalne in fizične otopelosti, kar le dodatno otežuje sposobnosti prihodnjega navezovanja stikov.
Zaradi teh neugodnih dejavnikov lahko pride do dveh nasprotujočih si vedenjskih odzivov: prva je v smer prosocialnosti, druga pa je v smer antisocialnosti.Lee, J. in Shrum, L.J. (2012) Conspicuous Consumption versus Charitable Behavior in Response to Social Exclusion: A Differential Needs Explanation. Journal of Consumer Research. 39, 530-544. Teorija socialnega samonadzorovanja trdi, da se bodo izključene osebe skušale reintegrirati v socialno skupino s pretirano konformnostjo ali z drugimi poskusi pridobivanja naklonjenosti. Nasprotno pa lahko vodi socialna izključenost do večje agresivnosti, vključno s podajanjem bolj negativnih ocen o soudeležencih in averzivno vedenje (kričanje, zmerjenje itd.).Beyer, F. Münte, T.F. in Krämer, U.M. (2013). Increased neural reactivity to socio-emotional stimuli links social exclusion and aggression. Biological Psychology, 96, 102-110. V prvem primeru, gre se za težnjo zmanjšanja razlik med skupinami, zaradi česar pride do konformnosti, v drugem primeru pa se gre za povečano diferenciacijo med skupinama, pri čemer se le-ta drugačnost poudarja. Če oseba vidi možnost, da jih bodo lahko vrstniki sprejeli nazaj v družbo, potem bo verjetneje prišlo do prosocialnega vedenja, če pa ima oseba neko trajno nespremenljivo lastnost – npr. invalidnost – ki je ne more spremeniti, bo verjetneje prišlo do bolj negativnih, agresivnih ali antisocialnih odzivov. Vrsta odziva je odvisna od zaznane možnosti reintegracije v družbo.
Intrapsihično pa pride do zmanjšane samopodobe, povečane depresije, anksioznosti in osamelosti.Themanson, J.R., Ball, A.B., Khatcherian, S.M. in Rosen, P.J. (2014): The effects of social exclusion on the ERN and the cognitive control of action monitoring. Psychophysiology, 51, 215-225. Socialno anksiozne osebe se stalno bojijo zavrnitve oz. negativnih obsodb drugih. Ko se uresničjo ti strahovi v obliki socialne izključenosti se bodo takšne osebe verjetno umaknile vase in se izolirali pred družbo. ). Ker je tovrstna anksioznost v bistvu obrambni mehanizem, ki le vodi v večjo depresivnost in zmanjšano samopodobo, zasledimo začaran krog, ki zaščiti osebo pred zavrnitvijo, vendar ji tudi onemogoča nujno potrebno socialno inkluzijo.
Nenazadnje so raziskovalci zasledili določene kognitivne deficite, ki so posledica socialnega izključevanja. Upad kognitivnih sposobnosti pri socialno izključenih se imenuje »kognitivna dekonstrukcija«.Baumeister, R.F., Twenge, J.M. in Nuss, C.K. (2002). Effects of Social Exclusion on Cognitive Processes: Anticipated Aloneness Reduces Intelligent Thought. Journal of Personality and Social Psychology, 83(4), 817-827. Takšen upad inteligentnosti se je kazal tako v hitrosti in v točnosti reševanja kognitivnih nalog kot v logičnem in abstraktnem rezoniranju ter ni bil vezan na razpoloženje udeležencev. Raziskovalci povezujejo takšen kognitivni upad z zmanjšano zmožnostjo samo-regulacije, ki pomeni sposobnost inhibiranja ali kontroliranja impulzov. Socialno izključene osebe naj bi uporabljale večjo mero kognitivne kapacitete, da potešijo neugodne učinke izključevalnega sporočila. To konstantno potlačevanje negativnih čustev pomeni zmanjšano kognitivno zmožnost reševanja problemov. in posledično vodi do večje verjetnosti heteroagresivnega vedenja, saj oseba občuti, da prosocialno nadzorovanje negativnih čustev ne bo več prinašalo socialnih ugodnosti oz. sprejetja ali pripadnosti.
Zaradi prej omenjenih negativnih vplivov socialne izključenosti so programi socialne vključenosti nujni. Temu primerno je bilo na Svetovni konferenci o človekovih pravicah sprejeto načelo, da so vse temeljnje človeške svoboščine splošne in je zato nedopustno invalidom prikrajšati le-teh. Vsebina programov socialne vključenosti v Sloveniji Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti si je privzela kot cilj, da bo do leta 2020 obvarovala 20 milijonov ljudi okoli Evrope pred revščino in socialno izključenostjo.http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=961&langId=sl. Pridobljeno 02.06.2015 Štiri glavna področja, kjer evropska komisija želi izboljšati položaj socialno izključenih, so: a. Zmanjšanje revščine b. Izboljšanje življenjskih pogojev c. Boljši dostop do trga delovne sil d. Boljša izobrazba Programi socialne vključenosti v Sloveniji se predvsem osredotočajo na zaposlitveno rehabilitacijo, torej na zgoraj navedeno tretje glavno načelo.
Aktivacija inavlidnih posameznikov se nanaša na ustvarjanje okolja, ki posameznike spodbuja k delu. Delovne vsebine v takšnem okolju, kot jih določa ZZRZI, vključujejo vse aktivnosti, ki so namenjene ohranjanju in razvijanju delovnih sposobnosti, pridobivanju delovne kondicije, delovnih kompetenc, vzdržljivosti in obremenljivosti uporabnikov. Po navadi gre za enostavna ročna dela, kot je sestavljanje, pakiranje ipd. V nekaj primerih pa se pojavlja še čiščenje, brušenje, šivanje, zeleni program ter kreativna ročna dela (izdelovanje voščilnic, barvanje pirhov, izdelovanje izdelkov iz gline ipd.).
Programi vključujejo tudi socialne vsebine, ki so namenjene pridobivanju in razvijanju socialnih spretnosti ter opolnomočenju uporabnikov. Primeri so: motiviranje, sprejemanje lastne invalidnosti, osebnostna rast, pridobivanje funkcionalnih znanj in kompetenc za življenjsko uspešnost in delo, funkcionalno in računalniško opismenjevanje, aktivnosti za pomoč uporabnikom pri premagovanju osebnih stisk in problemov, izvajanje preventivnih ukrepov za ohranjanje zdravja, bolj konkretno pa kreativne delavnce, gospodinjstvo, šivanje, krojenje, hišna opravila, hortikultura, tuji jeziki, kulturne dejavnosti. Vključitev v zaposlitveno rehabilitacijo Postopek vključitve osebe v programe socialne vljučenosti poteka po naslednjih korakih:http://www.zipcenter.si/UserFiles/File/CRIK-zlozenka.pdf. Pridobljeno 4.06.2015 Zavod RS za zaposlovanje izda vlogo (napotnico) za pridobitev statusa invalida ali za pridobitev pravice do zaposlitvene rehabilitacije Temu sledi pridobitev mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov Rehabilitacijske komisije nato odločijo, ali bo status invalida priznan ali ne. Če je priznan, sledi rehabilitacijski načrt in oceno zaposlitvenih možnosti. Če se oceni, da je invalid zaposljiv, obstajajo štiri možnosti: lahko se vključi v realno delovno okolje ali v invalidska podjetja. Možni sta tudi zaščitna ali podorna zaposlitev. Če se oceni, da invalid ni zaposljiv, je primeren za vključitev v programe socialne vključenosti Uporabniki programov so upravičeni do: Denarne socialne pomoči glede na določila Zakona o socialnem varstvu