450px|thumb|Babilonske številke
Babilonske številke so sistem klinopisnih znakov, ki so se uporabljali za zapisovanje števil.
Babilonci, znani po svojih astronomskih opazovanjih in izračunih, h katerim je pripomogel tudi abakus, ki so ga izumili sami, so uporabljali šestdesetiški (heksagezimalni) številski sistem z osnovo 60, katerega so nasledili od Sumercev ali Akadcev.S. Chrisomalis (2010). Numerical Notation: A Comparative History. str. 247.
Izvor Sistem se je prvič pojavil okoli leta 2000 pr. n. št.. Njegova struktura odraža desetiške leksikalne številke semitskih jezikov in ne sumerskih leksikalnih številk. Chrisomalis (2010), str. 248. Povezavo s sumerskim sistemom potrjuje poseben sumerski znak za številko 60 (poleg dveh semitskih znakov za isto številko).
Znaki Babilonski številski sisem je verjeto prvi znani pozicijski številski sistem, v katerem vrednost posameznega digita ni odvisna samo od njega, ampak tudi od njegovega položaja položaja znotraj števila. Takšen sistem je pomenil izjemno pomemben napredek, ker je nepoložajni sistem za vsako potenco snove zahteval poseben znak (en deset, en sto, en tisoč itd.), kar je otežavalo računanje.
Namesto 59 različnih znakov za številke od 1 do 59 sta bila zdaj za njihov zapis potrebna samo dva znaka: 20px za štetje enic in 20px za štetje desetic. Zapis je bil precej podoben zapisu z rimskimi številkami. Znak za številko 23 se je zapisal s kombinacijo 20px20px. Presledek je pomenil mesto brez vrednosti, podoben sodobni ničli. Babilonci so kasneje za prazno mesto izoblikovali poseben znak. Ker sistem ni poznal decimalne vejice, je bilo treba vrednost številke razbrati iz konteksta: babilonski zapis 20px20px je lahko pomenil 23, 23 x 60, 23 x 60 x 60 ali 23/60 itd..
Sistem je za številke nedvomno uporabljal desetiški številski sistem, ki je poenostavil zapis, vendar ni bil mešan sistem z osnovama 10 in 6. Bil je šestdesetiški sistem, ker so na njem temeljile položajne vrednosti številk in babilonska aritmetka.
Dediščina šestdesetiškega sistema se je ohranila do danes pri merjenju kotov in časa: krog ima 360°, 60° merijo notranji koti v enakostraničnem trikotniku, ura ima 60 minut in minuta 60 sekund.[http://www.scientificamerican.com/article/experts-time-division-days-hours-minutes/ Why is a minute divided into 60 seconds, an hour into 60 minutes, yet there are only 24 hours in a day?]. Scientific American. 5. marec 2007.
Število 60 je po teoriji superiorno zelo sestavljeno število (prejšnje in nasledje število sta 12 in 120), ki je bilo izbrano zaradi njegove prvorazredne faktorizacije 2x2x3x5, zaradi katere je deljiv s števili 1, 2, 3, 4, 5, 6, 10, 12, 15, 20 in 30. Cela števila in ulomki so se zapisovali enako. Decimalna vejica se ni pisala, ampak jo je bilo treba razbrati iz konteksta.
Ničla Babilonci niso imeli niti znaka niti koncepta za število nič. Četudi so razumeli idejo ničnosti, nanjo niso gledali kot na število, ampak na manjkajoče število. Namesto ničle so sprva uporabljali presledek, katerega so kasneje zamenjali s simbolom 40 px.
Sklici
Vira
Zunanje povezave
Babylonian numerals Cuneiform numbers Babylonian Mathematics High resolution photographs, descriptions, and analysis of the root(2) tablet (YBC 7289) from the Yale Babylonian Collection Photograph, illustration, and description of the root(2) tablet from the Yale Babylonian Collection Babylonian Numerals by Michael Schreiber, Wolfram Demonstrations Project.
CESCNC - a handy and easy-to use numeral converter
Kategorija:Mezopotamija Kategorija:Številski sistemi