Leto 1816 je znano kot leto brez poletja (tudi leto revščine, poletje, ki to ni bilo, zamrznjeno do smrti), zaradi hudih podnebnih nepravilnosti, ki so na svetovni ravni povzročile padec povprečne temperature za med 0,4 °C in 0,7 °C. Poletne temperature v Evropi so bile tistega leta najhladnejše od vseh zabeleženih med letoma 1766 in 2000, kar je povzročilo izpad pridelka in veliko pomanjkanje hrane na severni polobli.
Dokazi kažejo, da je bila anomalija pretežno vulkanski zimski dogodek, ki ga je povzročil močan izbruh vulkana Tambora aprila 1815 v današnji Indoneziji (takrat se je običajno imenovala Nizozemska Vzhodna Indija). Ta izbruh je bil največji v vsaj 1300 letih (po domnevnem izbruhu, ki je povzročil vulkansko zimo leta 536); njegov vpliv na podnebje je morda še poslabšal izbruh vulkana Mayon na Filipinih leta 1814. Precejšnja količina vulkanskega pepela in plinov, sproščenih v ozračje, je blokirala sončno svetlobo, kar je povzročilo globalno ohladitev.
Države, kot sta Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske ter Francija v času burbonske obnove, so doživele precejšnje težave, saj so nemiri zaradi hrane in lakote postali pogosti. Razmere je še poslabšalo dejstvo, da si je Evropa še vedno opomogla od napoleonskih vojn, kar je še povečalo družbeno-ekonomski stres.
Tudi Severna Amerika se je soočala z ekstremnimi vremenskimi razmerami. Na vzhodu Združenih držav Amerike je vztrajna 'suha megla' zatemnila sončno svetlobo, kar je povzročalo nenavaden mraz in zmrzal v poletnih mesecih. Pridelki so propadli v regijah, kot je Nova Anglija, kar je povzročilo pomanjkanje hrane in gospodarske stiske. Zaradi teh razmer so številne družine zapustile svoje domove v iskanju boljših kmetijskih priložnosti, kar je prispevalo k širitvi proti zahodu.
Opis Leto brez poletja je bila kmetijska katastrofa; zgodovinar John D. Post jo je označil za »zadnjo veliko preživetveno krizo v zahodnem svetu«. Podnebne aberacije leta 1816 so imele največji vpliv na Novo Anglijo (ZDA), Atlantsko Kanado in Zahodno Evropo.
Glavni vzrok za Leto brez poletja na splošno velja za vulkansko zimo, ki jo je povzročil izbruh vulkana Tambora na Sumbavi aprila 1815.Tully, Anthony. , Indodigest, archived on June 15, 2006, from . Izbruh je imel indeks vulkanske eksplozivnosti (VEI) 7 in je v ozračje izvrgel vsaj 37 km3 materiala, ekvivalentnega gostokamninskemu materialu. To ostaja najnovejši potrjeni izbruh VEI-7 do danes.
Drugi veliki vulkanski izbruhi (vsaj VEI-4) v tem času so: Skrivnostni izbruh leta 1808 v jugozahodnem Tihem oceanu 1812, La Soufrière na Saint Vincentu v Karibih 1812, Avu na otokih Sangihe, Nizozemska Vzhodna Indija 1813, Suvanosedžima na otočju Rjukju 1814, ognjenik Majon na Filipinih
Ti izbruhi so nabrali veliko količino atmosferskega prahu, zato so se temperature po vsem svetu znižale, saj je snov v zraku blokirala sončno svetlobo v stratosferi. Glede na analizo Berkeley Earth iz leta 2012 je izbruh Tambore leta 1815 povzročil začasen padec povprečne temperature Zemljine kopne za približno eno stopinjo Celzija; manjši padci temperature so bili zabeleženi od izbruhov med letoma 1812 in 1814.Berkeley Earth Releases New Analysis , July 29, 2012
Zemlja je bila že v stoletnem obdobju ohlajanja, ki se je začelo v 14. stoletju. Danes znano kot mala ledena doba, je že povzročilo precejšnje kmetijske stiske v Evropi. Izbruh vulkana Tambora se je zgodil proti koncu male ledene dobe, kar je poslabšalo globalno ohlajanje v ozadju tega obdobja.
To obdobje se je zgodilo tudi med Daltonovim minimumom, obdobjem relativno nizke sončne aktivnosti od leta 1790 do 1830. Maj 1816 je imel najnižje Wolfovo število (0,1) doslej, odkar se začnejo beležiti sončna aktivnost. Vendar še ni znano, ali in kako spremembe sončne aktivnosti vplivajo na Zemljino podnebje, in ta korelacija ne dokazuje, da nižja sončna aktivnost povzroča globalno ohlajanje.
Afrika Neposrednih dokazov o razmerah v regiji Sahel ni bilo najdenih, čeprav razmere v okoliških območjih kažejo na nadpovprečne padavine. Pod Sahelom so obalna območja Zahodne Afrike verjetno imela podpovprečne padavine. Hude nevihte so med zimo na južni polobli prizadele južnoafriško obalo. 29. in 30. julija 1816 se je v bližini Cape Towna v Južni Afriki zgodila silovita nevihta, ki je prinesla močne severne vetrove in točo ter povzročila veliko škodo ladijskemu prometu.
Azija Monsunska sezona na Kitajskem je bila prekinjena, kar je povzročilo hude poplave v dolini Jangce. Trdnjava Šuangčeng je poročala o poljih, ki jih je uničila zmrzal, in o dezertiranju nabornikov. Poletne snežne padavine ali drugačne mešane padavine so bile zabeležene na različnih lokacijah v Džjangšiju in Anhuiju. Na Tajvanu so o snegu poročali v Hsinčuju in Miaoliju, o zmrzali pa v Čanghui.Serious Famine in Yunnan (1815–1817) and the Eruption of Tambola Volcano Fudan Journal (Social Sciences) No. 1 2005, archived on March 26, 2009, from the original Obsežna lakota v Junanu je pomagala obrniti usodo vladajoče dinastije Čing.
V Indiji je zapozneli poletni monsun povzročil pozno hudourniško deževje, ki je poslabšalo širjenje kolere iz regije blizu Gangesa v Bengalu vse do Moskve.Facts – Year Without Summer. , Extreme Earth, Discovery Channel. V Bengalu so med zimskim monsunom poročali o nenormalnem mrazu in snegu.
Na Japonskem, ki je bila po veliki lakoti Tenmei, povezani z mrzlim vremenom, med letoma 1782 in 1788, še vedno previdna, je mraz poškodoval pridelke, vendar niso poročali o izpadu pridelka in ni bilo škodljivih vplivov na prebivalstvo.
Evropa Zaradi vrste vulkanskih izbruhov v desetletju po letu 1810 je bil pridelek več let slab; končni udarec je prišel leta 1815 z izbruhom vulkana Tambora. Evropa, ki si je še vedno opomogla od napoleonskih vojn, je trpela zaradi obsežnega pomanjkanja hrane, kar je povzročilo najhujšo lakoto stoletja."The 'year without a summer' in 1816 produced massive famines and helped stimulate the emergence of the administrative state", observes Albert Gore, Earth in the Balance: Ecology and the human spirit, 2000: 79. Nizke temperature in močno deževje so povzročili neuspešno letino v Veliki Britaniji in na Irskem. Lakota je bila razširjena na severu in jugozahodu Irske, potem ko je bila letina pšenice, ovsa in krompirja slaba. Cene hrane so se po vsej Evropi močno zvišale. Ker vzrok težav ni bil znan, so lačni ljudje demonstrirali pred žitnimi tržnicami in pekarnami. V mnogih evropskih mestih so se zgodili nemiri zaradi hrane. Čeprav so bili nemiri v času lakote pogosti, so bili nemiri zaradi hrane v letih 1816 in 1817 najbolj nasilno obdobje na celini od francoske revolucije.
Med letoma 1816 in 1819 so se v nekaterih delih Evrope, vključno z Irsko, Italijo, Švico in Škotsko, pojavile večje epidemije tifusa, ki jih je sprožila lakota. Med širjenjem bolezni iz Irske je umrlo več kot 65.000 ljudi.
Dolgotrajni temperaturni zapisi v osrednji Angliji so poročali o enajstem najhladnejšem letu od leta 1659, pa tudi o tretjem najhladnejšem poletju in najhladnejšem juliju v zgodovini. Temu dogodku pripisujejo obsežne poplave večjih evropskih rek, prav tako pozebo v avgustu. Na Madžarskem je vulkanski pepel obarval sneg rjavo; v severni Italiji je skozi vse leto padal rdeč sneg.
Poplave so ovirale plovbo po večjih rekah, kot je Ren, vključno s prevozom žita. V nemško govorečih deželah (zlasti v notranjosti) so se cene zvišale in čeprav je le v Württembergu umrlo več kot rodilo, je izseljevanje povzročilo večjo izgubo prebivalstva kot prekomerna umrljivost. Avstrija se je izognila lakoti.
V Švici je bila lakota omejena na vzhod, ki je bil gosto poseljen in bolj industrializiran. V zahodni Švici sta bili poletji 1816 in 1817 tako mrzli, da se je pod jezikom ledenika Giétro v dolini Val de Bagnes oblikoval ledeni jez, ki je ustvaril jezero. Kljub prizadevanjem inženirja Ignaza Venetza, da bi izsušil rastoče jezero, se je ledeni jez junija 1818 katastrofalno zrušil, v poplavi pa je umrlo štirideset ljudi.The flood is fully described in Jean M. Grove, Little Ice Ages, Ancient and Modern (as The Little Ice Age 1988) revised edition. 2004: 161.
Žetev ni bila prizadeta povsod. V Skandinaviji in severnih baltskih regijah je bila skoraj normalna, tako kot v vzhodni Evropi in zahodni Rusiji. Pravzaprav je ruski cesar Aleksander I. lahko podaril žito zahodni Evropi.
Severna Amerika Po nekaterih delih Severne Amerike se je leta 1816 vztrajno podila »suha megla«, ki je pordečila in zatemnila sončno svetlobo do te mere, da so bile sončne pege vidne s prostim očesom. Megla se ni razpršila ne z vetrom ne z deževjem. Označili so jo »stratosferska sulfatna snov«..
Na višjih predelih, kjer je bilo poljedelstvo oteženo tudi v dobrih letinah, je hladna klima dodatno škodila kmetijstvu. V maju istega leta je zmrzal uničila večino pridelka na višjih predelih Nove Anglije in New Yorka. 6. junija je v Albanyju v državi New York in Dennysvillu padel sneg.
O pojavu je bilo izrečenih veliko mnenj. Pesnica Sarah Snell Bryant iz zvezne države New England je v svoj dnevnik napisala »Weather backward« (Narobe vreme).Sarah Snell Bryant diary, 1816 Remarks, original at Harvard University, Cambridge, Massachusetts; Samuel Griswold Goodrich, Recollections of a Lifetime (New York: Auburn, Miller, Orton, and Mulligan, 1857), 2: 78–79, quoted in Glendyne R. Wergland, One Shaker Life: Isaac Newton Youngs, 1793–1865 (Amherst, Massachusetts: University of Massachusetts Press, 2006), chapter 2. V cerkvi verske sekte v zvezni državi New York, blizu New Lebanona, je Nicholas Bennet maja 1816 zapisal: "Vse je bilo zamrznjeno" in hribi so bili "neplodni kot zima". V maju so temperature skoraj vsak dan padle pod ledišče. 9. junija je zemlja zamrznila in 12. junija so bili "shakerji" prisiljeni ponovno zasaditi od mraza uničene pridelke. 7. julija so bile temperature tako nizke, da je bila letina uničena. Tudi gričevje v Berkshiru je zamrznilo 23. avgusta in večina zemlje na severovzhodu.Nicholas Bennet, Domestic Journal, May–September 1816, Western Reserve Historical Society ms. V: B-68, quoted in Wergland, One Shaker Life: Isaac Newton Youngs, 1793–1865, chapter 2.
Neki zgodovinar iz Massatchusettsa je ujmo analiziral: »Skoraj vsak dan so se pojavljale hude zmrzali; 7. in 8. junija je padel sneg, bilo je tako hladno, da so pridelki zmrzovali do korenin«. Zgodaj jeseni je bila še nezrela koruza zamrznjena do te mere, da ni mogla zoreti in se je ni splačalo obrati. Primanjkovalo je sestavin za peko kruha, cene so bile visoke in revni sloj je bil pogosto brez hrane. Treba je vedeti, da žitnice z zahoda takrat niso bile dobavljive preko železniških povezav, in prebivalci so se morali zanašati na lastne vire oziroma na druge ljudi v bližini.
V kraju Cape May (New Jersey) je proti koncu junija zmrzal trajala 5 noči zapored in tako na pridelku povzročila obširno škodo.
V juliju in avgustu so poročali o ledenih ploščah na rekah in jezerih na ozemlju vse do severozahodnega dela Pensilvanije. 20. in 21. avgusta so o zmrzali poročali tudi v zvezni državi Virginija. Nagel padec v temperaturi je bil pogost pojav: od normalnih poletnih temperatur (35 °C) se je temperatura znižala do temperatur blizu ledišča v samo nekaj urah. Z znižanjem povprečne temperature so se lažje spopadali na območjih, kjer so bili vajeni dolgih zimskih obdobij. Osrednja težava je bil vpliv vremena na pridelke, kar je povzročilo pomanjkanje hrane. Zmanjšale so se tudi zaloge lesa za kurjavo.