Wachau (poudarek na zadnjem zlogu: "Wacháu") je pokrajina v Spodnji Avstriji, dolina Donave med Melkom in Kremsom, približno 80 kilometrov zahodno od Dunaja. Leta 2000 je bila uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine kot kulturna krajina Wachau (Cultural Landscape Wachau) s samostanom Melk, Göttweigom in starim mestnim jedrom Kremsa.
Ime Ime Wachau (v zapisu Vuachoua) je mogoče najti že v dokumentu cesarja Otona I. iz leta 972. Urkunde Nr. 423 in:Theodor Sickel (Hrsg.): Diplomata 12: Die Urkunden Konrad I., Heinrich I. und Otto I. (Conradi I., Heinrici I. et Ottonis I. Diplomata). Hannover 1879, S. 577–57
Zgodovina thumb|Cerkev v Dürnsteinu thumb|Pogled na stolp v St. Michaelu gorvodno. Desno je najstarejša cerkev v Wachauu thumb|Ruševine gradu Aggstein
Prazgodovina Najbolj znana kraja z najstarejšimi sledovi človeške prisotnosti v Wachauu sta Stratzing in Willendorf in der Wachau. Sta tudi kraja dveh najstarejših avstrijskih umetnosti, figurativne predstavitve ženske, tako imenovane Venere v Galgenbergu in Venere iz Willendorfa. Uvrščeni sta v paleolitik, obdobje priseljevanja anatomsko sodobnih ljudi (Homo sapiens), ko so bili v Evropi že naseljeni samo neandertalci.
Obdobje Rimljanov Od vključitve kraljestva Norik v rimsko cesarstvo v letu 15 n. št. je bila Donava v Wachauu severna meja cesarstva. Najprej je imelo kraljestvo omejeno avtonomijo, vendar je pod cesarjem Klavdijem I. (med letoma 41 in 54) na koncu postala rimska provinca Norik. Vzdolž meje je po dolini Wachau ob Donavi tekel Limes. Kastell Favianis (danes Mautern) je varoval izhod iz doline Wachau, ob južnem bregu pa je bilo več burgusov, majhnih stražnih stolpov, ki so kot majhni gradiči, ostanki katerih (predvsem kot deli novejših zgradb) so še vidni, zlasti Burgus Bacharnsdorf. Z vsaj delno preselitvijo rimskega prebivalstva leta 488 po naročilu kralja Odoakerja se je končala rimska vladavina.
Srednji vek V srednjem veku so v Wachauu prevladovali ministeriali Kuenringer (južno od Donave), v Dürnsteinu (severno od Donave), v Aggsteinu so imeli gradove. V rokopisu "Bärenhaut" samostana Zwettl piše, da je bil to glavni vir zgodovine Kuenringerjev, ki jih je vodil odločen Hadmars II. v "plemeniti in rodovitni krajini Wachau" (Nobili et Fertili districtu qui Wachawe dicitur). Johann von Frast (Hrsg.): Das „Stiftungen-Buch“ des Cistercienser-Kloster Zwetl. In: Fontes rerum Austriacarum – Österreichische Geschichts-Quellen. Herausgegeben von der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften in Wien. Zweite Abtheilung. Diplomata et acta. III. Band. Wien 1851, Digitalisat im Internet Archive, S. 67 Njegova sinova Heinrich I. in Hadmar III., imenovana "psa Kuenringerja", sta veljala za roparska barona, saj so njuni uslužbenci kruto ropali donavske ladje (omnes in navigio Danubii descendentes vel ascendentes famuli eorum atrociter spoliaverunt). Frast, S. 125 Pod Kuenringerji je bilo območje sorazmerno visoko razvito. Končno pa so bili vojaško premagani in njihove trdnjave so bile uničene.
Sčasoma so se Kuenringerji v Dürnsteinu povezali z angleškim kraljem Rihardom Levjesrčnim. Rihard Levjesrčni je bil gost v Erdbergu blizu Dunaja. Ko se je vračal v Anglijo, so ga ujeli in odpeljali v Dürnstein.
Najstarejša cerkev v Wachauu je "trdnjavska cerkev St. Michael". Cerkvena stavba je bila zgrajena kot previdnostni ukrep proti napredovanju turške vojske.
Zaradi dobrega pridelka in visoke kakovosti so bili celo oddaljeni samostani lastniki vinogradov v Wachauu.
Novi vek 11. novembra 1805 je bila pri Dürnsteinu med tretjo koalicijsko vojno bitka med francosko in rusko-avstrijsko vojsko.
Na prelomu stoletja Konec 19. stoletja se je začel po odkritju, da je to pokrajina slikarjev dunajskih umetniških akademij, in z usmerjenim oglaševanjem Augustina Weigla izletniški turizem kot znamenitosti območja Dunaja. Turizem je dosegel še en vrh v avstrijski filmski produkciji v obdobju po drugi svetovni vojni. Zlasti je območje slovelo po Hofrat Geiger, pa tudi po Mariandl z nadaljevanjem Mariandls Heimkehr in popularnem hitu Mariandl ("... aus dem Wachauer Landl, Landl") po glasbi Hansa Langa in z besedilom Kurta Nachmana. Veliko turističnih pisarn iz tega časa je v naslednjem obdobju izginilo, toda v zadnjih letih, še posebej po televizijskih oddajah, kot je bila Donauprinzessin, se turizem spet razvija.
Sodobna zgodovina Na začetku leta 1970 je bila v načrtu gradnja hidroelektrarne na Donavi (Donaukraftwerk), da bi se izboljšale energetska učinkovitost in možnosti plovne poti. Jez bi moral biti pri Rührsdorfu nasproti Dürnsteina in zgrajen v suhi gradnji. Ti projekti niso bili izvedeni zaradi močnih protestov prebivalstva in leta 1983 jih je vlada umaknila iz programa. Donava v Wachauu je torej ena od redkih preostalih poti prostega pretoka. Arbeitskreis Wachau:
Leta 2006 so star rokav, ki naj bi se uporabljal kot kanal za elektrarno, ponovno povezali z Donavo, vendar tokrat za okoljske namene in s podporo 80 posestnikov iz Rührsdorfa in Rossatza.
Wachau je bil na Unescov seznam svetovne dediščine vpisan kot kulturna krajina Wachau v decembru 2000 pod kategorijo (ii) zaradi njegove rečne krajine in pod kategorijo (iv) zaradi srednjeveške pokrajine, ki prikazuje arhitekturne spomenike, človeške naselbine in kmetijsko rabo zemljišč. Še pred priznanjem Unesca oziroma uradne vloge je bilo območje Wachaua 5. septembra 1994 razglašeno za območje "Natura 2000", to je mreža evropskih krajev, v katerih se mora zagotavljati ustrezen razvoj posameznih območij in upoštevati vsa pravila in predpisi EU. Označeno območje ima 5000 zgodovinskih spomenikov, čeprav je večina v zasebni lasti. Zvezni urad za zgodovinske spomenike (ki tudi skrbi za popoln seznam vseh zgodovinskih spomenikov v Avstriji) in Landeskonservatorat Spodnje Avstrije sta odgovorna za ohranjanje zgodovinske kulturne pokrajine Wachau.
Geografija thumb|right|250px|Zgornji Wachau z mestom Melk na jugozahodu thumb|right|250px|Spodnji Wachau z mestom Krems na severovzhodu Dolina Donave med mestoma Melk in Krems v Spodnji Avstriji se imenuje Wachau. Ta odsek doline obsega hribe in sosednja gozdova Dunkelsteiner Wald in južni Waldviertel. Reka Donava teče severno-severovzhodno od Melka do Dürnsteina skozi meander (okljuk), iz katerega izteče na jugovzhodu, nato teče proti vzhodu mimo mesta Krems. Naselje Spitz leži na zahodnem bregu Donave in mesto Melk na njenem vzhodnem bregu. Druga pomembna naselja v dolini so Dürnstein, Weißenkirchen in der Wachau in Emmersdorf an der Donau, ki imajo veliko starih domačijskih stavb, ki segajo v sredino 6. stoletja. Železniška proga, zgrajena leta 1909 med Kremsom in Emmersdorfom, je topografski čudež. Druga manjša naselja v dolini Wachau so še: Aggsbach, Bachamsdorf, Bergern im Dunkelsteinerwald, Furth bei Göttweig, Joching, Maria Laach am Jauerling, Mautern an der Donau , Mühldorf, Oberamsdorf, Oberloiben, Rossatz-Arnsdorf, Ruhrsdorf, Schwallenbach, Schönbühel-Aggsbach, Unterloiben in Willendorf.
Reka Donava ima dobro mrežo, sestavljeno iz navigacijskega sistema poti. Zgodovinske znamenitosti doline Wachau je mogoče obiskati z ladjo; najboljša sezona za obisk je med majem in septembrom. Avtocesta pripelje od Dunaja in povezuje vse pomembne kraje v dolini Wachau. Dobro razvito cestno omrežje med Melkom in Kremsom sledi obrisom doline. Ni pa nobenih mostov čez reko Donavo, zato se lahko le s trajekti pride čez reko.
Melk
thumb|Samostansko dvorišče Melk je majhno mesto na bregu Donave na začetku regije Wachau na nadmorski višini 228 metrov. Starodavno mesto je zgodovinsko povezano z Rimljani (kot mejna točka) in tudi s časi Babenberžanov (kot njihova močna trdnjava), znano kot Medelke v Pesmi o Nibelungih. Danes ima 5187 prebivalcev. Njegova velika vabljiva priljubljenost pripada benediktinskemu samostanu, ustanovljenemu leta 1089, ki je odličen primer "baročne sinteze umetnosti", ki sestavlja zahodni prehod v dolino Wachau na 61 m visoki pečini.
Osnovni načrt za mesto pod opatijo izvira iz v 11. in 12. stoletja. Mnoge današnje zgodovinske stavbe v glavnih ulicah mesta pa so iz 16. do 18. stoletja. Najvidnejše ulice, ki potekajo od mestne hiše in iz Rathausplatz so Hauptstrasse (glavna ulica) in Sterngasse, ki je najstarejša ulica v mestu. Tukaj je nekaj pomembnih stavb, kot so: nekdanja Lebzelterhaus, iz leta 1657, danes lekarna, in Rathaus (mestna hiša), iz leta 1575, ki ima velika vhodna lesena in bakrena vrata; čez štiristo let stara pekarna s streho iz skodel. Dobro ohranjena, starodavna vinska trta je poleg Haus am Stein za Sterngasse. Nivo reke Donave se vidi na oznakah preteklih poplav na ladjarski hiši. Zanimiva je tudi stara poštna stavba iz leta 1792, ki jo je ustanovil takratni poštni upravnik Freiher von Furnberg; zdaj je kongresni center. Druga značilnost v mestu je vojašnica Birago, zgrajena med letoma 1910 in 1913. Na obrobju mesta so stavbe, zgrajene v drugi polovici 19. stoletja in na začetku 20. stoletja, še vedno v svojem prvotnem stanju. Avtocesta A 1 med Dunajem in Salzburgom ima izvoz v bližini centra mesta. Melk ima tudi številne kolesarske poti, ki so zelo priljubljene.Arnold, pp. 385–387
Krems
Krems, ki vključuje tudi naselje Stein, staro mestno jedro, leži med Kremser Torom (15. stoletje) in Gottweigerghofom (13. in 14. stoletje), ima veliko zgodovinskih stavb, pa tudi peš cone Obere in Untere Landstrasse. V preteklosti je bil Krems zaradi svojih terasastih vinogradov priljubljen za vinske trgovce. Minoritska gotska cerkev je župnijska cerkev v starem delu mesta, zdaj pa se uporablja za likovne razstave. Poleg tega ima mesto tudi župnijsko cerkev svetega Nikolaja z oltarno sliko in poslikanim stropom slavnega slikarja Kremserja Schmidta, ki je živel v Linzerju Toru od leta 1756 do svoje smrti. Bil je vodilni slikar, risar in bakrorezec avstrijskega poznega baroka. Starodavni zapisi iz leta 1263 omenjajo plačilo 10-odstotnega davka, ki so ga plačevali kmetje škofu iz Passaua. Drugi spomeniki v mestu Mauthaus sta renesančna stavba in baročni dvorec, zgrajena leta 1721, ki je znana kot rojstni kraj Ludwiga von Köchla, ki je naredil raziskavo o Mozartu. Srednjeveška vrata so postavili leta 1480, znana kot Steiner Tor, in so še ena pomembna značilnost.
Spitz thumb|Trdnjava Hinterhaus Spitz je majhno, vendar privlačno mesto s tlakovanimi ulicami med vinogradi, ki ponuja čudovit razgled na dolino Donave. Je 17 km oddaljeno od Kremsa. Naseljeno od keltskih časov, prvič je bilo omenjeno leta 830. Na jugu Spitza je trdnjava Hinterhaus.
Dürnstein thumb|Dürnstein Mesto Dürnstein je bilo ustanovljeno leta 1019 na skalnatem bregu reke Donave, na blagi krivulji reke, sredi doline Wachau, znane kot Tirnstein, opisane kot "najbolj romantično mesto za slikovite starodavne vrstne vinograde in spomenike v Wachauu", zgrajeno na nadmorski višini 190 m z utrdbo za reševanje in zaščito pred poplavami. Leži 73 km gorvodno od Dunaja. Zdaj ima 936 prebivalcev. Majhno obzidano mesto, 9 km gorvodno od Kremsa, je znano po svoji izjemni lepoti. Mesto je tudi dobro znano po nekaterih stanovanjskih stavbah na glavni ulici; ena takih je prenovljena stavba Chorherrenstift, ki je bila prvotno samostan, zgrajen leta 1410, obnovljena je bila v 18. stoletju.
Zgodovinske zapuščine, kronološko povezane z mestom, so: zapor za angleškega kralja Riharda Levjesrčnega v Kuenringerjevem gradu (zdaj ruševine) od decembra 1192 do marca 1193; zmaga babenberškega vojvode Friderika II. nad uporniki iz Kuenringa v 1231; stavba cerkve svete Kunigunde iz 1231; mestna hiša (ki je bila leta 1547 spremenjena v renesančnem slogu), s stolpi in vrati iz 13. in 14. stoletja; priznanje statusa mesta leta 1347; konec dinastične vladavine Kuenringov v Dürnsteinu leta 1355; Habsburžani pridobijo Dürnstein kot vladarji pod vladavino vojvoda Albrehta III. leta 1356; ustanovitev samostana reda svetega Avguština - "Augustiner-Chorherren" - in gotskega samostana med 1410 in 1440; cesar Friderik III. podeli mestu grb leta 1476;