Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr. n. št..

Absolutni datumi 2. tisočletja pr. n. št. imajo v akademskih krogih zelo malo podpore, še posebej po nedavnih poglobljenih raziskavah. V strokovni literaturi se še vedno pogosto uporablja srednjo kronologijo, ki fiksira Hamurabijevo vladavino na obdobje 1792-1750 pr. n. št., kratko kronologijo pa so v nedavni literaturi v bistvu ovrgli.S.W. Manning, B. Kromer, P.I. Kuniholm, M.W. Newton (2001). Anatolian tree-rings and a new chronology for the east Mediterranean Bronze-Iron Ages. Science 294: 2532-35. Za večino spornega obdobja se datumi srednje kronologije izračunavajo s prištevanjem 64 let k datumom v kratki kronologiji: letu 1728 pr. n. št. v kratki kronologiji ustreza leto 1792 v srednji kronologiji.

Po tako imenovanem »mračnem obdobju« med padcem Babilona in vzponom Kasitske dinastije je absolutno datiranje manj nezanesljivo.G. Schwartz (2008). "Problems of Chronology: Mesopotamia, Anatolia, and the Syro-Levantine Region." Beyond Babylon: Art, Trade, and Diplomacy in the Second Millennium B.C., str. 450-452. Točni datumi sicer še vedno niso dogovorjeni, 64 letna razlika med srednjo in kratko kronologijo pa se od začetka Tretne urske dinastije nič več ne uporablja.

Zgodnja bronasta doba Ocenjevanje absolutnih datumov je mogoče samo za drugo polovico 3. tisočletja pr. n. št. Za prvo polovico so mogoče samo zelo grobe ocene, ki temeljijo na ujemanju arheoloških podatkov s pisnimi viri.

Kralji Eble Za prevlado na starodavnem Bližnjem vzhodu sta tekmovali mestni državi Ebla in Mari v sedanji Siriji. Ebla je pod Irkab-Damumon nazadnje porazila Mari ravno takrat, ko sta se začela vzpenjati Uruk in Akad. Po letih napredovanja in nazadovanja je Eblo uničilo Akadsko kraljestvo. V razvalinah mesta so odkrili lončenino s pečati egipčanskega faraona Pepija I..A. Archi, M.G. Biga. A Victory over Mari and the Fall of Ebla. Journal of Cuneiform Studies 55 (2003): 1-44.

Vladar Predvideno vladanje Komentar Igriš-Halam okoli 2300 pr. n. št. Irkab-Damu sodobnik Iblul-Ila Marijskega Ar-Enum ali Reši-Enum Ibrium ali Ebrium sodobnik Tudije Asirskega (vprašljivo) Ibi-Sipiš ali Ibi-Zikir Ibriumov sin Dubuhu-Ada Eblo uničita Naram-Sin Akadski ali Sargon Akadski

Sumerija

Tretja uruška dinastija

Lugalzagesi Umski je po porazu Lagaša vladal iz Uruka in nazadnje podlegel nastajajočemu Akadskemu cesarstvu. J.S. Cooper. Sumerian and Akkadian Royal Inscriptions: Presargonic Inscriptions. Eisenbrauns, 1986, ISBN 0-940490-82-X.

Vladar Predvideno vladanje Komentar Lugalzagesi 2295–2271 pr. n. št. porazil je Urukagino Lagaškega in bil zatem sam poražen od Sargona Akadskega Akadska dinastija Ker Akada, glavnega mesta Akadskega kraljestva še ni niso odkrili, prihajajo vsi kronološki podatki iz bolj oddaljenih lokacij kot so Ebla, Tell Brak, Nipur, Susa in Tell Lejlan. Jasno je, da se je kraljestvo širilo med vladavino Sargona in Naram-sina. Zadnjemu akadskemu kralju Šar-kali-šariju je uspelo obdržati kraljestvo kot celoto, po njegovi smrti pa se je imperij razdrobil. Mesto Akad so zatem uničili Gutijci.H. Weiss in drugi. The Genesis and Collapse of Third Millennium North Mesopotamian Civilization. Science, 20. avgust 1993, str. 995-1004.Historical Perception in the Sargonic Literary Tradition. The Implication of Copied Texts. Rosetta 1 (2006): 1-9. D.R. Frayne. The Sargonic and Gutian Periods (2334-2113). University of Toronto Press, 1993, ISBN 0-8020-0593-4.

Vladar Predvideno vladanje Komentar Sargon 2270–2215 pr. n. št. Rimuš 2214–2206 pr. n. št. Sargonov sin Man-ištišu 2205–2191 pr. n. št. Sargonov sin Naram-Sin 2190–2154 pr. n. št. Sargonov vnuk Šar-kali-šari 2153–2129 pr. n. št. Naram-Sinov sin Irgigi Nanum Imi Ilulu Dudu 2125–2104 pr. n. št. Šu-Durul 2104–2083 pr. n. št. Akad pade pod oblast sumerske Gutijske dinastije

Gutijski kralji Gutijci so se v regiji prvič pojavili med vladanjem Sargona Akadskega in po zatonu Akadskega kraljestva in Šar-kali-šarijevi smrti postali regionalna sila. Dinastija se je končala s porazom zadnjega kralja Tirigana v vojno z Urukom.

Napisi dokazujejo obstoj samo nekaj gutijskih kraljev, ki sicer niso uvrščeni na Seznam sumerskih kraljev E. Ebling, B. Meissner (1993). Reallexikon der Assyriologie. Walter de Gruyter. ISBN 3-11-003705-X-

Vladar Predvideno vladanje Komentar Eridupizir 2141–2138 pr. n. št. kraljevi napis v Nipurju Imta ali Nibia 2138–2135 pr. n. št. 3 ali 5 let ni bilo nobenega kralja Inkišuš 2135–2129 pr. n. št. prvi gutijski vladar na Seznamu sumerskih kraljev Sarlagab 2129–2126 pr. n. št. Šulme 2126–2120 pr. n. št. Elulmeš ali Silulume 2120–2114 pr. n. št. Inimabakeš 2114–2109 pr. n. št. Igešauš ali Igeaus 2109–2103 pr. n. št. Jarlagab ali Jarlakaba 2103–2088 pr. n. št. Ibate 2088–2085 pr. n. št. Jarlangab ali Jarla 2085–2082 pr. n. št. Kurum 2082–2081 pr. n. št. Apilkin ali Habil-kin ali Apil-kin 2081–2078 pr. n. št. La-erabum 2078–2076 pr. n. št. napis na glavi kija Irarum 2076–2074 pr. n. št. Ibranum 2074–2073 pr. n. št. Hablum 2073–2071 pr. n. št. Puzur-Suen 2071–2064 pr. n. št. Hablumov sinJarlaganda 2064–2057 pr. n. št. ustanovitveni napis v Umi Si-um ali Si-u 2057–2050 pr. n. št. ustanovitveni napis v Umi Tirigan 2050–2050 pr. n. št. sodobnik of Utu-hengala Urukškega

Druga lagaška dinastija Po razpadu Akadskega cesarstva je Lagaš postopoma spet postal pomemben dejavnik. Kot vazal gutijskih kraljev je bil izjemno uspešen in med Gudeovo vladavino dosegel svoj višek. Po porazu zadnjega gutijskega kralja Tirigana v vojni z Utu-hengalom je Lagaš prišel pod oblast Ura, v katerem je takrat vladal Ur-Nama. D.O. Edzard (1997). Gudea and His Dynasty. University of Toronto Press. ISBN 0-8020-4187-6.

Nekaj podatkov kaže, da bi vrstni red zadnjih dveh lagaških vladarjev lahko bil obraten.M. Widell (2004). The Calendar of Neo-Sumerian Ur and Its Political Significance. University of Chicago.

Vladar Predvideno vladanje Komentar Lugalušumgal okoli 2140 pr. n. št.vladal pod gutijskimi kralji Puzer-Mama Ur-Utu Ur-Mama Lu-Baba Lugula Kaku ali Kakug do 2093 pr. n. št. Ur-Bau ali Ur-baba 2093–2080 pr. n. št. Gudea 2080–2060 pr. n. št. Ur-babov zet Ur-Ningirsu 2060–2055 pr. n. št. Gudeov sin Pirigme ali Ugme 2055–2053 pr. n. št. Gudeov vnuk Ur-gar 2053–2049 pr. n. št. Namahani 2049–2046 pr. n. št. Kakujev vnuk, katerega je premagal Ur-Nama

Peta uruška dinastija

Utu-hengal je združil več sumerskih mestnih držav in iz regije pregnal Gutijce. V Seznamu sumerskih kraljev je navedena tudi predhodna Četrta uruška dinastija, ki še ni dokazana. C.J Gadd. A Sumerian reading-book. The Clarendon Press, 1924.

Vladar Predvideno vladanje Komentar Utu-hengal 2055–2048 pr. n. št. imenuje Ur-Nama za guvernerja Ura

Tretja urska dinastija (sumerska renesansa)

Izgleda, da je po koncu vladanja Utu-hengala Uruškega oblast nad njegovo zapuščino na miren način prevzel Ur. Prvi urski kralj Ur-Nama je po porazu Lagaša utrdil svojo oblast. Po koncu dinastije zaradi opustošenja Ura, ki so ga povzočili Elamiti in Šimaški, je dinastiji ostalo samo majhno ozemlje v neposredni okolici Ura.A. Kuhrt. The Ancient Near East: C.3000-330 B.C. Routledge, 1995, ISBN 0-415-16762-0.D. Frayne. Ur III Period (2112-2004 BC). University of Toronto Press, 1997, ISBN 0-8020-4198-1. J.L. Dahl. The ruling family of Ur III Umma. A Prosopographical Analysis of an Elite Family in Southern Iraq 4000 Years ago. UCLA dissertation, 2003.

Vladar Predvideno vladanje Komentar Ur-Nama ali Ur-Engur 2047–2030 pr. n. št. porazil Namahanija Lagaškega; sodobnik Utu-hengala Uruškega Šulgi 2029–1982 pr. n. št. možen lunin/sončev mrk leta 2005 pr. n št.B. Banjevic. "Ancient Eclipses and Dating the Fall of Babylon". Publ. Astron. Obs. Belgrade 80 (2006): 251 – 257. Amar-Suena 1981–1973 pr. n. št. Šulgijev sin Šu-Suen 1972–1964 pr. n. št. Ibi-Suen 1963–1940 pr. n. št. Šu-Suenov sin

Srednja bronasta doba Staro asirsko ali staro babilonsko obdobje (20.-15. stoletje pr. n. št.) Prva isinska dinastija

Po Išbi-erovem obdobju se je Isin pod Ibi-Suenom odcepil od propadajoče Tretje urske dinastije. Isin je dosegel svoj višek pod Išme-Daganom. Kraljestvo je oslabelo zaradi napadov vedno močnejših Babiloncev in nazadnje prišlo pod oblast rivalske Larse pod Rim-Sinom I.. Kings of Isin Year Names . D.R. Frayne. The Old Babylonian Period (2003-1595). University Of Toronto Press, 1990, ISBN 0-8020-5873-6.

Vladar Predvideno vladanje Komentar Išbi-Era 1953–1921 pr. n. št. sodobnik Ibi-Suena Uruškega Šu-Ilišu 1920–1911 pr. n. št. sin Išbi-Era Idin-Dagan 1910–1890 pr. n. št. sin Šu-Iliuja Išme-Dagan 1889–1871 pr. n. št. sin Idin-Dagana Lipit-Ištar 1870–1860 pr. n. št. sodobnik Gungunuma Larškega Ur-Ninurta 1859–1832 pr. n. št. sodobnik Abisareja Larškega Bur-Suen 1831–1811 pr. n. št. sin Ur-Ninurte Lipit-Enlil 1810–1806 pr. n. št. sin Bur-Suena Era-imiti ali Ura-imiti 1805–1799 pr. n. št. Enlil-bani 1798–1775 pr. n. št. sodobnik Sumu-la-Ela Babilonskega Zambija 1774–1772 pr. n. št. sodobnik Sin-Ikišama Larškega Iter-piša 1771–1768 pr. n. št. Ur-du-kuga 1767–1764 pr. n. št. Suen-magir 1763–1753 pr. n. št. Damik-ilišu 1752–1730 pr. n. št. sin Suen-magirja

Kralji Larse

Kronologija Larškega kraljestva temelji predvsem na Seznamu larških kraljev, številnih kraljevih napisih in trgovskih dokumentih. Seznam larških kraljev je bil sestavljen med Hamurabijevim vladanjem po njegovi osvojitvi Larse. Domneva se, da so prvi larški kralji v resnici v kralje povišani isinski amoritski guvernerji, s čimer so legitimirali oblast amoritskih Babiloncev nad Larso. Ob koncu babilonske okupacije se je Larsa uprla. Uporu, ki se je končal s smrtjo zadnjega kralja Rim-Sina II. , je sledilo kratko obdobje samostojnosti.M. Fitzgerald. The Rulers of Larsa . Yale University Dissertation, 2002. M. Segrist. Larsa Year Names. Andrews University Press, 1990, ISBN 0-943872-54-5.E.M. Grice, C.E. Keiser, M. Jastrow. Chronology of the Larsa Dynasty. AMS Press, 1979, ISBN 0-404-60274-6.

Vladar Predvideno vladanje Komentar Naplanum 1961–1940 pr. n. št. sodobnik Ibi-Suena Urskega Emisum 1940–1912 pr. n. št. Samium 1912–1877 pr. n. št. Zabaja 1877–1868 pr. n. št. Samiumov sin, prvi kraljevi napis Gungunum 1868–1841 pr. n. št. dobil neodvisnost od Lipit-Ištarja Isinskega Abisare 1841–1830 pr. n. št. Sumuel 1830–1801 pr. n. št. Nur-Adad 1801–1785 pr. n. št. sodobnik Sumu-la-Ela Babilonskega Sin-Idinam 1785–1778 pr. n. št. Nur-Adadov sin Sin-Eribam 1778–1776 pr. n. št. Sin-Ikišam 1776–1771 pr. n. št. Sin-Eribamov sin, sodobnik Zambije Isinskega Sili-Adad 1771–1770 pr. n. št. Varad-Sin 1770–1758 pr. n. št. morda sovladar svojega očeta Kudur-Mabuka Rim-Sin I. 1758–1699 pr. n. št. sodobnik Irdaneneja Uruškega, Varad-Sinov brat, poraženec Hamurabija Babilonskega Hamurabi Babilonski 1699–1686 pr. n. št. uradno babilonski vladar Samsu-iluna Babilonski 1686–1678 pr. n. št. uradno babilonski vladar Rim-Sin II. 1678–1674 pr. n. št. ubit v uporu proti Babiloncem

Prva babilonska dinastija

Po padcu Tretje urske dinastije je nastal vakuum oblasti, v katerem sta se Isin in Larsa upirala oblasti Babiloncev, katerim so se kasneje pridružili Asirci. V drugi polovici Hamurabijeve vladavine je Babilonija dosegla prevlado in svoj položaj v veliki meri ohranila do opustošenja, ki ga je povzročil Mursili I. leta 1531 pr. n. št.. Upoštevati je treba, da pustošenje Babilona ni dokumentirano v nobenem dokumentu iz tistega obdobja, ampak v mnogo kasnejših dokumentih.Chronicle of early kings na Livius.orgThe Proclamation of Telipinu.