thumb|250px|Pogled z juga na samostan Heiligenkreuz v Wienerwaldu Samostan Heiligenkreuz je cistercijanski samostan (OCist) pri Heiligenkreuzu v Dunajskem gozdu (Wienerwald) v Spodnji Avstriji. Od svoje ustanovitve leta 1133 je deloval neprekinjeno, zaradi česar je za samostanom Rein drugi najstarejši neprekinjeno delujoč cistercijanski samostan na svetu.Leopold Janauschek: Originum Cisterciensium Tomus Primus, Wien 1877, S. 36–37.
Samostan Heiligenkreuz je v mestu Heiligenkreuz v okrožju Baden, 15 kilometrov zahodno od Dunaja.
Zgodovina Izvor Vas Heiligenkreuz se je razvila mnogo pozneje kot prvotna zasnova srednjeveškega samostana, ki očitno ni imel predhodnikov.
Nedaleč stran je prvotno gradišče, katerega naseljeno območje se zdaj imenuje "Marienwiese" in ima vzdevek "Burgstall". Danes ga imenujejo "gradišče Burgstall" in leži nad Cholerakapelle v dolini Helenental na južni in jugozahodni strani na naravni utrditvi s strmim padcem do reke Schwechat. Na drugi strani planote je bila naselbina povezana z vrsto skalnatih strmih pečin, uravnanih zunaj in znotraj. To je mogoče videti v vmesnih plitvejših presledkih iz umetnega polnila in delni obzidavi. Celotno območje poselitve bi lahko zaprli in pred zunanjimi napadi branili s sorazmerno malo truda. Ta Castrum (utrjeno naselje) ni bil arheološko raziskan vse do danes.
Leta 1988 so izkopali roparski grob s 120 kg surovega bakra starosti žarnih grobišč (1200 do 750 pr. n. št.), kar bi bilo mogoče potrditi s keramičnimi artefakti. Najdba nekaj rimskih kovancev iz druge polovice četrtega stoletja omogoča sklep o ponovni uporabi ali samo predhodnem obisku v starodavnem naselju v pozni antiki.
Naselje Burgstall pri Cholerakapelle spada v skupino prazgodovinskih višinskih naselij, od tod Castra, v južnem Dunajskem gozdu, ki so bila pomembna predvsem zaradi predelave barvnih kovin.
Nekdanje gradišče Burgstall je zdaj zaščiten spomenik.
Ustanovitev samostana thumb|150px|Grb cisterijanskega samostana Heiligenkreuz Samostan je leta 1133 ustanovil sv. Leopold III. iz dinastije Babenberžanov in ga velikodušno podaril v dedovanje svojemu sinu in nasledniku Leopoldu IV. avstrijskemu.Stiftung von Leopold IV. an Heiligenkreuz in Topographia Austriacarum To je eden od 300 samostanov, ki so nastali, ko je živel sv. Bernard iz Clairvauxa. Poselitev je omogočil matični samostan Morimond iz Burgundije, njegov prvi opat je bil Gottschalk. Redno samostansko življenje se je po tradicionalnem izročilu začelo 11. septembra 1133.Erwin Reidinger, Rudolf Koch: Die Stiftskirche von Heiligenkreuz: Achsknick und Orientierungstage - Antworten aus der Gründungsplanung. In: Sancta Crux. 70 (2009), ISBN 978-3-902694-23-2, S. 37–103. Toda datum ustanovitve ni omenjen v dokumentih; ustanovna listina je bila napisana leta 1230, in to z letnico 1136 in ne 1133.Auf diesen Sachverhalt hat erstmals Oskar von Mitis: Studien zum älteren österreichischen Urkundenwesen. Wien 1912, S. 270-282 hingewiesen. Die Urkunde ist gedruckt in: Urkundenbuch zur Geschichte der Babenberger in Österreich. Bd. 1, hg. v. Heinrich Fichtenau und Erich Zöllner. Wien 1950, S. 5-7.
Naslednji hčerinski samostani so izšli iz Heiligenkreuza: 1138 samostan Zwettl 1141 samostan Baumgartenberg 1142 samostan Cikádor na Madžarskem in pozneje 1197 samostan Marienberg v Burgenlandu 1202 samostan Lilienfeld 1263 samostan Zlatá Koruna 1327 samostan Neuberg 1734 do 1878 samostan Monošter 1988 prior samostana Stiepel v bochumskem okrožju Stiepel skrbi za večje romarsko območje Porurja
thumb|350px| Pred samostanom, levo samostanska cerkev thumb|350px|Samostansko dvorišče
Leta 1881 je samostan Neukloster iz Wiener Neustadta sprejel kot unio extinctiva pravno osebo samostan Heiligenkreuz.Heinrich Mayer: Auf immerwährende Zeiten: die Vereinigung des Stiftes Neukloster in Wiener Neustadt mit dem Stifte Heiligenkreuz im Jahre 1881. Heiligenkreuz 1966.
V ustanovni listini je država določila, da je bil izročen samostan z ozemljem:
»Od sotočja potoka in sedla Schwechat pri Mayerlingu v smeri Mühlwegesa do Priefamtanna, nato do vasi Hausruck, od tam po omenjeni cesti k potoku Sattelbach in na hrib Hocheck, od tam čez Dornbach na rob gore Gaisruck in do Sittendorferja po gozdni poti do izvira potoka Marbach, od tam na cesto, ki vodi do Traiskirchnerja in do postaje, nato do izvira pri kraju Muchersdorf, naprej do Ebenberga in naprej po cesti, ki pelje navzdol (navzdol Heutal) do potoka Sattelbach in navzdol do sotočja s Schwechatom.«
thumb|hochkant|Fasada samostanske cerkve, spredaj steber svete Trojice Po priključitvi je 15 jahačev iz soseščine kot priče skupaj prejezdilo opisano mejo:
"Graf Konrad von Peilstein, Otto von Lengenbach, Rapoto von Nöstach, Sterfrit von Pötzleinsdorf, Otto von Leesdorf, Ulrich von Gaaden, Ulrich von Siegenfeld, Rudiger und sein Bruder Rupert von Sittendorf, Anshalm von Sparbach, Eberger von Alland, Hartung von Rauheneck, Jubot von Tribuswinkel, Ozo und Otfried von Mayerling, Hartwig." V ustanovni listini zapisana samostanska posest je na območju, ki je znano iz začetka 12. stoletja kot negotova vzhodna meja. Da bi izkrčili in vzpostavili komunikacijsko omrežje, so bili cistercijani povabljeni, da se tam naselijo. Prvotno ozemlje donacije približno ustreza območju današnje občine, vključno s priključeno vasjo Preinsfeld. Brunsfeld (Preinsfeld) je kupil 1133-1135 menih Anselm von Lachsendorf za samostan.«
Srednji vek V prvem obdobju delovanja samostana se je pokazalo, da sta gospodarska osnova in prva skupnost menihov prešibki. Menihi so se odločili, da se leta 1206 premaknejo v zahodno Madžarsko na ozemlje današnjega gradu Königshof, da ne bi trpeli zaradi lakote.Hermann Watzl: Der Plan einer Verlegung der Cisterce Heiligenkreuz vom Wienerwald nach Westungarn in den Jahren 1206 bis 1209, in: Jahrbuch für Landeskunde von Niederösterreich NF 34 (1958-1960), S. 106-119. Nachdruck in: Hermann Watzl: „… in loco, qui nunc ad sanctam crucem vocatur …“ Quellen und Abhandlungen zur Geschichte des Stiftes Heiligenkreuz (Heiligenkreuz 1987), S. 431-444 Potem so dobili kaščo Trumau in še dodatno Freigut Thallern z opombo "za bratstvo v bolezni, za krepitev vino more biti".
Dobrih 100 let po gradnji romanske arhitekture je bila zgrajena v samostanu prva gotska stavba.
Visokoromanska cerkev z ladjo, fasado, prečno ladjo in izvirnim korom je bila končana leta 1187, po 50 letih gradnje, in posvečena 31. maja 1188 z dragoceno 23,5 cm veliko relikvijo za čaščenje, ki jo je ta dan daroval Leopold V. Trajalo je približno še enkrat toliko, da so bili leta 1240 končani gotski samostan in druge samostanske stavbe, kot so kapiteljska dvorana, refektorij, dormitorij (spalnice), fraterija (prostor za laične brate), še posebej križni hodnik na jugu cerkve. Dolgotrajna gotska obnova je povzročila rušenje sorazmerno majhnega romanskega kora in njegovo zamenjavo z veliko večjim visokogotskim dvoranskim korom, ki se je končal skupaj z Brunnenhausom (vodnjak) v križnem hodniku leta 1295 ob odprtju. Hkrati je bila končana tudi Bernardikapelle.
Do poznega 13. stoletja so bili v samostanu Heiligenkreuz pokopani praktično vsi člani družine Wildegg in Altenburg.Wie hier auf der Seite über Burg Wildegg nachzulesen ist.
Novi vek thumb|hochkant|Wiener Tor, kamnosek Elias Hügel Leta 1642 je bila nova samostanska stavba na jugu križnega hodnika in fraterija končana že v baroku. Letnica 1667 pomeni začetek gradnje zakristije. Nekaj let pozneje, leta 1674, je bil končan baročni cerkveni stolp.
Leta 1683 so samostan napadli Turki in ga zažgali. Med obnovo pod opatom Clemensom Schefferjem je bil samostan razširjen v baročnem slogu. Tako stojijo stavbe, zgrajene leta 1691, na zahodu in sestavljajo veliko poligonalno samostansko dvorišče.
Leta 1710 je bila končana širitev Anine kapele, na drugi strani kapiteljske dvorane pa je bila leta 1713 dozidana Pogrebna kapela. 1730 so bila končana "stara samostanska vrata", 1729-1730 postavljen steber svete TrojiceBild von Heiligenkreuz (Dreifaltigkeitssäule) in leta 1739 Jožefov vodnjak.
Pod Jožefom II. je ostal samostan leta 1783 odprt, ker so se menihi ukvarjali s protireformacijo in izobraževanjem; ta področja dejavnosti so bila v razsvetljenstvu legitimna.
Leta 1802 je bila ustanovljena filozofska in teološka izobraževalna ustanova za usposabljanje duhovnikov za samostane Zwettl, Lilienfelda, Heiligenkreuz in Neukloster.
20. stoletje do danes Po priključitvi k tretjemu rajhu (1938) je bilo predvideno posredno uničenje meniškega življenja z gradnjo avtoceste neposredno nad samostanom. Te načrte je preprečila druga svetovna vojna in trasa današnjega dunajskega zunanjega obroča avtoceste vodi proti severu mimo kraja Heiligenkreuz. Proti koncu druge svetovne vojne so zvonove iz zvonika zasegli kot surovino za izdelavo orožja. Ruska zasedba je tudi ogrožala meniško življenje.
Leta 1976 je bil Institutum Theologicum povzdignjen v fakulteto. Danes je eden največjih centrov za usposabljanje nemško govorečih duhovnikov. V Heiligenkreuzu je tudi hiša Leopoldinum, škofijsko semenišče.Überdiözesanes Priesterseminar Leopoldinum Heiligenkreuz
Relikvija pravi križ je danes v leta 1983 zgrajeni Kreuzkapelle. Relikvija sina Leopolda III., Blaženega Otta Freisinga (1112-1158), freisinškega škofa (1138-1158), je v dragocenem svetišču v podstavku glavnega oltarja. Poleg tega je visok oltar samostanske cerkve ohranil del trnove Kristusove krone.
Papež Benedikt XVI. je univerzo 28. januarja 2007 na praznik sv. Tomaža Akvinskega povzdignil v Philosophisch-Theologischen Hochschule Benedikt XVI. Heiligenkreuz.Kath.net: Stift Heiligenkreuz zur Päpstlichen Hochschule erhoben. 8. februar 2007 V poznih popoldanskih urah 9. septembra 2007 je papež Benedikt XVI. obiskal samostan in univerzo.
25. januarja 2014 je v Leopoldinumu izbruhnil požar, ki je bil hitro pogašen. Škoda je bila k sreči le materialna.Feuer im Heiligenkreuzer Priesterseminar, kath.net, 25. Jänner 2014
Poleg običajnih zvonov so v Heiligenkreuzu enkratni Carillon (zvonovi) v Avstriji, v katerih se 43 zvončkov lahko aktivira s pomočjo klavirature. Carillon igra vsako leto prvi konec tedna v avgustu na koncertu; vse leto igra vsako uro do deset minut pred uro hvalnico iz ustrezne liturgične sezone (advent/velika noč/Marijin mesec v maju itd.)
Povzetek Samostan Heiligenkreuz deluje od svojega začetka brez prekinitev. Trenutno (2010) je v njem 88 menihov. Poudarek je na negovanju meniškega življenja, bogoslužju in gregorijanskem koralu v latinščini. Nekateri menihi, ki se ukvarjajo z duhovniško dejavnostjo, delujejo v 17 župnijah, drugi delajo kot znanstveniki in profesorji na univerzi.
Heiligenkreuz je samostan, v katerem se ohranja samostanska tradicija (na primer gregorijanski koral, maša v latinščini), vendar znova in znova oživi kritika liberalnih tokov Katoliške cerkve. Povezana univerza prispeva v MerianMerian 07/2007, Jahreszeiten Verlag, ISBN 978-3-8342-0707-4, S. 95. svojo stran konservativne teologije v nemško govorečih državah.
Pomembni stanovalci samostana Heinrich von Schüttenhofen (13. stoletje), pisatelj Gutolf von Heiligenkreuz († okoli 1300), učenjak, pridigar, zgodovinar, opat samostana Marienberg okoli 1270 Anton Wolfradt († 1639), škof Dunaja Alberich Mazak (1609–1661), baročni skladatelj Mathias Palffy (1602–1647), med 1639-1647 inovator in opat samostana PannonhalmaDas ungarische Kloster war ohne Mönche, als Palffy ankam. Seine Ernennung zum Erzabt war eine Anregung des inzwischen zum Bischof von Wien avancierten Heiligenkreuzer Mönches Anton Wolfradt. Damianus Fuxhoffer, Monasteriologia regni Hungariae, Pest 1858, S. 121-125. Martino Altomonte (1657–1745), slikar Giovanni Giuliani (1663–1744), slikar in kipar Dothumbk Bilimek (1813–1884), zoolog in botanik Wilhelm Anton Neumann (1837–1919), svetopisemski učenjak in Rector magnificus Dunajske univerze Nivard Schlögl (1864–1939), profesor eksegeze Stare zaveze na Dunajski univerzi