300px|right|thumb|Babilonija v času Hamurabija, okoli 1792-1750 pr. n. št.

Ešnuna, sodobni Tell Asmar v provinci Diyala, Irak, je bila sumersko in kasneje akadsko mesto in mestna država v osrednji Mezopotamiji. Mesto leži tik ob Sumeriji, vendar ni nikoli spadalo v sumerski kulturni krog.

Mestno zavetno božanstvo je bil Tišpak.

Zgodovina Mesto je bilo naseljeno od džemdet-nasrskega obdobja okoli leta 3000 pr. n. št.. V zgodnjem dinastičnem obdobju je bila največje mesto v regiji. Od začetka vzpona Akadskega cesarstva je doživljala obdobja neodvisnosti in nadoblasti cesarstev, med njimi Tretje urske dinastije in Isina. Nadzirala je zelo donosne trgovske poti in bila nekakšen posrednik med mezopotamsko in elamitsko kulturo. Preko nje se je trgovalo z zelo iskanim blagom kot so bili konji s severa, baker, kositer in druge kovine in dragi kamni. V enem od grobov so odkrili obesek iz zanzibarskega kopala, podragega kamna podobnega jantarju. C. Meyer in drugi (1991). From Zanzibar to Zagros: A Copal Pendant from Eshnunna. Journal of Near Eastern Studies 50 (4): 289-298.

Po vzponu na položaj neodvisne države med vladanjem Šamši-Adada v zgodnjem 2. tisočletju pr. n. št., so jo okupirali Elamiti. V 38. letu svoje vladavine jo je podjarmil Hamurabi Babilonski in jo priključil k Starobabilonskemu cesarstvu, ki se včasih imenuje tudi Prva babilonska dinastija. Od takrat dalje se mesto v klinopisnih virih omenja bolj redko, kar morda kaže na njen zaton in izginotje.

Arheologija Ostanki starodavnega mesta so zdaj pokopani v gomili Tell Asmar, 38 km severovzhodno od Bagdada. Najdišče so v letih 1930-1936 šest sezon odkopavali arheologi Oriental Institute Univerze v Chicagu pod vodstvom Henrija Frankforta in sodelovanju Thorkilda Jacobsena in Setona Lloyda.H. Frankfort, T. Jacobsen, C. Preusser. Tell Asmar and Khafaje: The First Season’s Work in Eshnunna 1930/31. Oriental Institute Publication 13, 1932.H. Frankfort. Tell Asmar, Khafaje and Khorsabad: Second Preliminary Report of the Iraq Expedition. Oriental Institute Publication 16, 1933. H. Frankfort. Iraq Excavations of the Oriental Institute 1932/33: Third Preliminary Report of the Iraq Expedition. Oriental Institute Publication 17, 1934.H. Frankfort, T. Jacobsen. Oriental Institute Discoveries in Iraq, 1933/34: Fourth Preliminary Report of the Iraq Expedition. Oriental Institute Publication 19, 1935.H. Frankfort. Progress of the Work of the Oriental Institute in Iraq, 1934/35: Fifth Preliminary Report of the Iraq Expedition. Oriental Institute Publication 20, 1936.H. Frankfort, S. Lloyd, T. Jacobsen, G. Martiny. The Gimilsin Temple and the Palace of the Rulers at Tell Asmar. Oriental Institute Publication 43, 1940.

Kljub temu, da je od izkopavanj minilo že zelo dolgo časa, se takratne najdbe, med katere spada približno 1500 klinopisnih tablic, še vedno preučujejo.TAARII efforts to rescue Iraqi Archaeological publications.

V drugi polovici 1990. let so Tell Asmar raziskovali iraški arheologi. Rezultati njihovih raziskav še niso objavljeni.TAARII efforts to rescue Iraqi Archaeological publications.[mrtva povezava]

Ešnunski zakoni Ešnunski zakoni so zapisani na dveh glinastih tablicah, odkritih v Šadupumu (Tell Harmal), in odlomkih, odkritih v Tell Haddadu, antičnem Mê-Turanu.Al-Rawi. Sumer 38 (1982): 117-20; Iraq 43 (1981): 177-; Sumer 40: 70; Iraq 47 (1985). Napisani so bili približno v času Daduša Ešnunskega in verjetno niso uradne kopije. Kdaj so bili napisani izvirni zakoni, ni znano. Njihova vsebina je podobna Hamurabijevemu zakoniku. R. Yaron. The Laws of Eshnunna. BRILL, 1988, ISBN 90-04-08534-3.

Kvadratni Abujev tempelj Kvadratni Abujev tempelj v Ešnuni je šel skozi več faz. Na samem začetku v zgodnjem dinastičnem obdobju je bil arhaično svetišče, nato kvadraten tempelj in nazadnje prostorno svetišče. Njegova arhitektura in v njem najdene skulpture so pomagale ustvariti osnovo za razdelitev zgodnjega dinastičnega obdobja na tri samostojna obdobja: ED I, ED II in ED III. The Square Temple at Tell Asmar and the Construction of Early Dynastic Mesopotamia ca. 2900-2350. V templju so odkrili skrivališče z dvanajstimi skulpturami v geometrijskem slogu, izdelanimi iz mavca, ki spadajo med najstarejše primerke bližnjevzhodnega kiparstva. H. Frankfort. Sculpture of the Third Millennium B.C. from Tell Asmar and Khafajah. Oriental Institute Publication 44, 1939.

Vladarji Vladar Predvideno vladanje KomentarUrguedina ~2000 pr. n. št. Guverner pod Šulgijem iz Tretje urske dinastije Kalamu Guverner pod Šulgijem iz Tretje urske dinastijeIturia Guverner pod Šu-Sinom iz Tretje urske dinastijeIlušuilia Guverner pod Ibi-Sinom iz Tretje urske dinastije Nurakum Guverner pod Ibi-Sinom iz Tretje urske dinastije, sodobnik Išbi-EreKirikiri Bilalama Sodobnik Tan-Ruhuratirja ElamskegaIšaramašu Usuravasu Ur-Ninmar Ur-Ningizida Ipik-Adad I Sodobnik Abdi-Eraha Kafajaškega in Sumu-abuma Babilonskega Saria Varasa Belakum Ibal-pi-El I. Ipik-Adad II.~1700 pr. n. št. Vladal najmanj 36 let Naram-Sin Ešnunski Sin Ipik-Adada II., sodobnik Šamši-Adada I. Danum-tahaz Približna umestitev Daduša Sin Ipik-Adada II., sodobnik Šamši-Adada I.Ibal-pi-El II. Sodobnik Zimri-Lima Marijskega, ubit v boju z Sive-palar-hupakom Elamskim, ki je zasedel Ešnuno Sili-Sin

Sklici

Kategorija:Sumerska mesta Kategorija:Arheološka najdišča v Iraku