Jangon (, MLCTS: rankun mrui, izgovarjava: [jàɴɡòʊɴ mjo̰], znano tudi kot Rangun, pomeni »konec prepira«) je nekdanja prestolnica Burme (Mjanmarja) in glavno mesto regije Jangon. Jangon je največje mesto v državi. V njem pet do šest milijonov prebivalcev in je najpomembnejše trgovsko središče, čeprav je vojaška vlada marca 2006 uradno preselila glavno mesto v Nepjido.
Čeprav je infrastruktura Jangona nerazvita v primerjavi s podobnimi drugimi večjimi mesti v jugovzhodni Aziji, ima danes največ kolonialnih stavb v regiji. Čeprav so bile mnoge visoke stanovanjske in poslovne stavbe zgrajene ali obnovljene v središču mesta v zadnjih dveh desetletjih, je večina satelitskih naselij, ki sestavljajo prstan okoli mesta, še naprej močno osiromašena.
Etimologija
Beseda Jangon je kombinacija dveh besed: yan, ki pomeni "sovražniki", in koun, ki pomeni "zmanjkati". Prevajajo tudi "konec prepira". Beseda "rangoon" najverjetneje izvira iz britanskega posnemanja izgovarjave besede "yangon" v arakanščini [rɔɴɡʊɴ].
Zgodovina Jangon je ustanovilo ljudstvo Mon kot Dagon (danes mestna četrt) v začetku 11. stoletja (okoli 1028–1043), ki je v tistem času prevladovalo v Spodnji Burmi.Founded during the reign of King Pontarika, per ; the king's reign was 1028 to 1043 per Dagon je bilo majhno ribiško mestece s središčem približno tam, kjer stoji pagoda Švedagon. Leta 1755 je kralj Alaungpaja osvojil Dagon, ga preimenoval v "Jangon" in mu priključil nekaj okoliških naselij. Britanci so zasedli Jangon med prvo angleško-burmansko vojno (1824–1826), vendar so ga po njej vrnili v burmansko upravljanje. Mesto je bilo leta 1841 uničeno zaradi požara.
Kolonialni Rangun
Britanci so zasegli Jangon in celotno Spodnjo Burmo v drugi angleško-burmanski vojni leta 1852 ter ga nato preoblikovali v trgovsko in politično središče britanske Burme. Po indijskem uporu leta 1857 so Britanci v Jangon poslali šaha Bahadurja II., zadnjega mogulskega cesarja. Na podlagi načrtov vojaškega inženirja poročnika Alexandra Fraserja so Britanci zgradili novo mesto na omrežju zemljišč v delti, omejeno na vzhodu s potokom Pazundaung Creek, na jugu in zahodu pa z reko Jangon. Jangon je postal prestolnica britanske Burme, potem ko so Britanci v tretji angleško-burmanski vojni leta 1885 zasedli še Zgornjo Burmo. Do leta 1890 se je prebivalstvo Jangona povečalo in trgovina je pripomogla, da so nastala uspešna stanovanjska predmestja na severu Kraljevega jezera (Kandodži) in jezera Inja. Britanci so zgradili bolnišnice, tudi Splošno bolnišnico Rangun, šole, univerzo.
Kolonialni Jangon je bil s svojimi prostornimi parki in jezeri ter mešanico sodobnih stavb in tradicionalne lesene arhitekture znan kot "mesto vrtov na vzhodu". Do začetka 20. stoletja je imel Jangon javne storitve in infrastrukturo na ravni Londona.
Pred drugo svetovno vojno je bilo v Jangonu približno 55 % prebivalstva Indijcev ali iz južne Azije, le približno tretjina je bila Burmancev (Bamarcev). Preostali so bili Kareni, Kitajci, Angloburmanci in drugi.
Po prvi svetovni vojni je Jangon postal središče burmanskega gibanja za neodvisnost z levičarskimi študenti Rangunske univerze. Tri vsesplošne stavke zoper britanski imperij leta 1920, 1936 in 1938 so se začele v Jangonu.
Jangon je bil tri leta pod japonsko zasedbo (1942–1945). Med drugo svetovno vojno je bil zelo poškodovan. Mesto so maja 1945 osvobodili zavezniki.
4. januarja 1948, ko je država ponovno postala neodvisna, je Jangon je postal prestolnica Burmanske unije.
Sodobni Jangon Kmalu po osamosvojitvi Burme leta 1948 je bilo veliko kolonialnih imen ulic in parkov zamenjanih z domačimi burmanskimi imeni. Leta 1989 je takratna vojaška hunta angleško ime mesta (Rangun) spremenila v "Jangon" skupaj s številnimi drugimi spremembami imen, ki so bila v angleški transkripciji (mnogi Burmanci so s tem niso strinjali, češ da hunta tega ne sme, sprememb niso upoštevali v številnih publikacijah, novicah, predvsem BBC in tuje države, vključno z Združenim kraljestvom in Združenimi državami).
Od osamosvojitve dalje se je Jangon navzven zelo razširil. Zaporedne vlade so zgradile satelitska mesta, kot so Taketa, Severna Okalapa in Južna Okalapa v 1950-tih, Hlaingtaja, Švepjita in Južni Dagon v 1980-tih. Danes Veliki Jangon zajema območje, ki obsega skoraj 600 kvadratnih kilometrov.
Med Ne Vinovo osamitvijo (1962–1988) se je infrastruktura Jangona zaradi nevzdrževanja poslabšala in se ni prilagajala naraščanju prebivalstvu. Leta 1990 je politika bolj odprtega trga trenutne vojaške vlade pritegnila domače in tuje naložbe. S tem se je nekoliko izboljšala infrastruktura mesta. Številne stavbe iz kolonialnega obdobja so porušili, da bi naredili prostor za visoke hotele, poslovne stavbe in nakupovalna središča, mestna uprava pa je leta 1996 približno 200 opaznih stavb iz kolonialnega obdobja zavarovala kot dediščino. Zgrajenih je bilo šest novih mostov in pet novih avtocest, ki povezujejo mesto z industrijo v zaledju. Kljub temu pa je velik del mesta ostal brez osnovnih komunalnih storitev, kot je elektrika in redno zbiranje smeti.
Jangon je od osamosvojitve dalje postajal veliko bolj pisan po svoji etnični podobi z avtohtonimi Burmanci. Po osamosvojitvi so mnogi južni Azijci in Angloburmanci postali levičarji. V šestdesetih so morali mnogi oditi zaradi ksenofobične vlade Ne Vina. Kljub temu pa je v Jangonu še vedno precej pripadnikov južnoazijske in kitajske skupnosti. Angloburmanci so izginili, potem ko so zapustili državo ali se asimilirali z drugimi burmanskimi skupinami.
Jangon je bil leta 1974, 1988 in 2007 središče velikih protivladnih protestov. Leta 1988 je ljudstvo vstajajoče moči povzročilo smrt na stotine, če ne tisoče burmanskih civilistov. Med oranžno revolucijo so bila množična streljanja in z uporabo krematorijev v Jangonu je burmanska vlada izbrisala dokaze o svojih zločinih nad menihi, neoboroženimi protestniki, novinarji in študenti.Burmese Human Rights Yearbook, 2007, http://www.burmalibrary.org/show.php?cat=1320&lo=d&sl=0 Mestne ulice so bile krvave vsakič, ko je vlada streljala na protestnike.
Maja 2008 je ciklon Nargis dosegel Jangon. Bilo je nekaj človeških žrtev, uničene ali poškodovane pa je bilo tri četrtine industrijske infrastrukture v Jangonu, izgube so bile ocenjene na 800.000.000 ameriških dolarjev.
Novembra 2005 je vojaška vlada imenovala Nepjido, 320 kilometrov severno od Jangona, za novo upravno središče in nato preselila precejšen del vlade v na novo zgrajeno mesto. Jangon pa je ostal največje mesto in najpomembnejše trgovsko središče Mjanmarja.
Geografija
Jangon leži v Spodnji Burmi (Mjanmar) ob sotočju rek Jangon in Bago, približno 30 km od zaliva Martaban na 16° 48' severno, 96° 09' vzhodno. Njegov standardni časovni pas je UTC / GMT +6 ur in pol.
Podnebje Po klasifikacijskem podnebnem sistemu KÖPPEN ima Jangon tropsko monsunsko podnebje. Deževna doba je od maja do oktobra, ko pade velika količina padavin. Suha doba traja od novembra do aprila, ko je malo padavin. Med letom povprečne temperature kažejo le malo nihanj s povprečnimi zgornjimi mejami med 29 in 36 °C in povprečnimi spodnjimi mejami med 18 in 25 °C.
Mesto
Do sredine leta 1990 je Jangon ostal večinoma v svojem tradicionalnem okolju polotoka med rekami Bago, Jangon in Hlaing. Zemljevid iz leta 1944 kaže le malo razvoja severno od jezera Inja. Od leta 1980 pa se je mesto začelo hitro širiti proti severu, kjer je zdaj mednarodno letališče Jangon. Mesto se je širilo, tudi središče, iz svojega geografskega središča. Območje mesta se je enakomerno povečalo z 72,52 kvadratnega kilometra v letu 1901 na 86,2 kvadratnega kilometra v letu 1940, 208,51 kvadratnega kilometra leta 1974 do 346,13 kvadratnega kilometra v letu 1985 in 598,75 kvadratnega kilometra leta 2008.
Arhitektura
Središče Jangona je znano po svojih ozelenjenih avenijah in arhitekturi fin-de-siècla. Nekdanje britansko kolonialno glavno mesto ima največ stavb iz kolonialnega obdobja v jugovzhodni Aziji. Središče Jangona ima še vedno mnoge razpadajoče kolonialne stavbe. Nekdanji High Court (najvišji sodni forum in končno pritožbeno sodišče), nekdanja stavba sekretariata, nekdanja visoka angleška šola svetega Pavla in Strand Hotel so odlični primeri te pretekle dobe. Večina stavb v središču je iz tega obdobja, so štirinadstropne ter v mešani stanovanjski in poslovni uporabi, imajo 4,3 m visoke strope, ki omogoča gradnjo mezanina. Kljub bolj slabemu stanju ostajajo stavbe zelo iskane in najdražje na nepremičninskem trgu.
Leta 1996 je Odbor za razvoj mesta Jangon sestavil seznam mestne dediščine s starimi zgradbami in objekti, ki jih ni mogoče spreminjati ali podreti brez odobritve. Leta 2012 je mesto Jangon uvedlo 50-letni moratorij na rušenje stavb, starejših od 50 let. Yangon Heritage Trust je nevladna organizacija s Tant Mjint-U-jem na čelu, ki ima za cilj ustvariti območja dediščine v središču mesta in pritegniti investitorje za obnovo stavb za komercialno uporabo.
Iz poznejših dni je osemnadstropna stanovanjska gradnja v mestu, ki se kaže po mestu v različnih oblikah. Taki bloki zagotavljajo sorazmerno poceni stanovanja za mnoge Jangončane (v Jangonu pravijo, da se stavba brez dvigala imenuje stanovanjska zgradba, z enim dvigalom pa kondominij). Vlagati so morali v generator lokalne moči, da bi zagotovili 24-urno električno energijo, zato si večina Jangončanov stanovanj z dvigali ne more privoščiti). Stanovanja so običajno v osmih nadstropjih (s pritličjem vred) predvsem zato, ker so mestni predpisi do februarja 2008 zahtevali, da vse stavbe, višje od 23 m ali osem nadstropij, namestijo dvigala. Sedanji predpis zahteva dvigala v stavbah, višjih od 19 m ali šest nadstropij. Čeprav je bila večina stanovanjskih blokov zgrajena šele v zadnjih 20 letih, so videti veliko starejša zaradi slabe gradnje in pomanjkanja ustreznega vzdrževanja.
V primerjavi z drugimi večjimi azijskimi mesti Jangon nima nebotičnikov. Razen nekaj visokih hotelov in uradov v središču je večina visokih stavb (običajno 10-nadstropnih in več) "stanovanj" razpršena po uspešnih soseskah severno od središča mesta, kot so Bahan, Dagon, Kamajut in Majangon. Najvišja stavba v Jangonu, Pjaj Gardens, je 25-nadstropna stanovanjska stavba na severu mesta.
Starejša satelitska naselja, kot so Taketa, Severna Okalapa in Južna Okalapa, imajo večinoma eno- do dvenadstropne samostojne hiše z dostopom do mestnega električnega omrežja. Novejša satelitska naselja, kot sta Severni in Južni Dagon, so še vedno v bistvu predmestje. Satelitska naselja, stara ali nova, dobivajo le malo ali nič komunalnih storitev.
Ceste
Vzhodno-zahodni postavitvi središča Jangona sledi vzorec omrežja cest, ki temelji na štirih vrstah cest: širina ceste 49 m - cesta teče od zahoda na vzhod širina ceste 30 m - cesta teče od juga proti severu dvosmerne 9,1 m široke ulice tečejo od juga proti severu 15 m široke ulice tečejo od juga proti severu
Razporeditev vzhod-zahod sta določila britanska vojaška inženirja Fraser in Montgomerie po drugi angleško-burmanski vojni. Mestni oddelek za javna dela in Bengal Corps of Engineers sta nato nadaljevala razvoj. Vzorec cest od juga proti severu je naslednji: ena 30 m široka cesta, dve ozki ulici, ena srednje široka ulica, dve ožji ulici, nato spet 30 m široka cesta. To se ponovi od zahoda proti vzhodu. Ozke ulice so oštevilčene, srednje in široke ceste so poimenovane.
Ceste, ki potekajo vzporedno od zahoda proti vzhodu, so Strand Road, Merchant Road, Maha Bandula (prej Dalhousie) Road, Anavrata (prej Fraser) road, Bogjoke Aung San (prej Montgomerie) Road.
Parki in vrtovi